Ko se zjutraj zbudiš

na najslabšo možno melodijo od treh, ki jih premore tvoj mobilnik, že veš, da je začetek dneva najmanj v galebji riti. Če se zbudiš še dve uri pred samim zvonenjem in nato med poslušanjem cimrovega pogrkavanja in smrčanja zabijaš čas z buljenjem v zrak in mencanjem podočnjakov, je možno, da je v koncu prebavnega sistema galebov prav cel dan.
Kaj pomeni, če sanjaš, da si z mezincem brcnil v posteljo, ne vem. Prepričan sem, da če ne sanjaš in med vlečenjem tistih spranih kavbojk nase demonstriraš nekaj hudo podobnega tem sanjam, zbudiš celo stanovanje. Preizkušeno.
Odličen spomin pride zelo prav. Tako priročen je, da se v trenutkih pred odhodom na fakulteto, ko deluje s pospešeno hitrostjo, spomniš prav vseh stvari, ki bi jih moral narediti že zdavnaj in si jih… pozabil.
Med vsemi sošolci se v delavnici uspeš nasloniti na edini stroj, ki je prašen. Nice one. Ampak ok. Malce prahu na obleki se da preživeti. Prste v ostankih lepila tudi.
Evo programiranje. Sam z asistentom. Če bi pred letom vedel, da se bom vpisal na program s tremi imaginarno vpisanimi in tremi skrajno neresnimi kolegi bi… bi se vpisal na isto mesto. Ampak je bedno, ker je urnik popolnoma neprilagojen. Seveda se asistentu ne da trikrat v istem dnevu razlagati iste stvari, zato mi reče naj se pridružim drugi skupini malce kasneje. Seveda, zakaj pa ne. Bom pač zapravil tisto uro in pol, da oddam domačo nalogo, ki sem jo pisal, brisal, spet pisal, brisal [1]in nazadnje ugotovil, da je prva verzija še najboljša cel ljubi vikend.
Po stari navadi je na spletni učilnici rok za oddajo ura 23:59. Danes? Seveda ne. Zamujam za 20 min. To je točno za isti čas, [2]in še malo več  kot je asistent prepozno prišel na vaje. Od veselja mi prekipeva… voda na štedilniku. Nekaj jo je še v posodi, zato je čas za pomirjevala [3]kamilični čaj.
Opečen jezik? Bi moral mar jaz vedeti, da se kropa ne pije, tudi če se ti mudi na kosilo in potem na vaje.
V menzi na fakulteti je gneča, samo kadar ima srednja šola [4]ista stavba malico. Guess… Tako je. Stojim kot galeb na jamboru v tisti vrsti. Seveda brez jambora. In galeba. Ter njegove riti. Pritisnem tisto kartico za študentski bon na napravico… in začnem tlačiti denarnico v žep. G. Milvojević [5]blagajnićarka me pisano pogleda in mi reče, da ji doŁgujem še dvaevratridst. Klik. Ok, saj vas ne mislim oropat, al neki…
Zmečem vase tist (polsurov) kanelon in tečem v učilnico. Asistent pridno zamuja. Ko se končno prikaže se spravim nekam v zadnjo vrsto. Malce zlobno se smejem tistim, ki drugače sedijo na tistih mestih in me razočarano postrani pogledujejo. Pah, vseeno. Edini, ki je ostal brez mesta pred računalnikom je… invalid na berglah. Arrghhh. [6]If you fail, make sure you do it completely.
Na naslednje predavanje tečem, kot da bi me lovilo sto galebjih riti. Seveda pol ure prezgodaj. Ker že ravno brcam podočnjake s koleni grem raje v stanovanje in malce zadremam. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi pozabil na budilko. Ah.
Mobitel ima naročniški paket, ki ima najbolj glupo zveneče ime v orbiti, sicer pa tistih 100Mb zastonj prenosa pride prav. Facebook, tale blog, tisti blog, izklop… Ko sem že šestnajstič med tistim predavanjem preveril mail in pregledal vse slike na spominski kartici pa…. tišina. Vseh šest v učilnici v različnih joga pozah, z izklopljenimi možgani, profesor pa je očitno postavil neko vprašanje. [7]sodeč po pogledu in awkward momentu v zraku. Hitro, kot mi dopuščajo prekuhani možgani pobrskam po kratkotrajnem spominu in slišim besede:”…spravlja vodo na hrib?” Nekdo mora nekaj reči…. Kdorkoli? Ti, spredaj, ki si zmeraj glasen? Ne?
“Majhni škratje z vedri!”
Nekaj trenutkov tišine. Počutim se kot morska zvezda na Triglavu. [8]ker vsi bulijo v mene.  Gledam profesorja in si mislim: “Ja kaj? Sej si reku, da maš rad brainstorming….evo ti ga.”  Nato smeh, finaly. Čeprav škratje niso odgovor na vprašanje kdo v vodnem krogu skrbi, da voda pride iz morja nazaj do vrha hribovja, [9]prav tako kot zadnjič samokolnica ni bila osebno prevozno sredstvo in “s sužnji” ni bil pravi način za spravilo lesa… se na resnem faksu smejejo bedarijam. Je to v redu ali ne? Kaj pa vem.
Sedaj sem tule, pred zaslonom. Z nikomer ne govorim, ničesar se ne dotikam. Samo čakam, da dan mine.
Za jutri imam pripravljeno boljšo budilko.

References

References
1 in nazadnje ugotovil, da je prva verzija še najboljša
2 in še malo več
3 kamilični čaj
4 ista stavba
5 blagajnićarka
6 If you fail, make sure you do it completely.
7 sodeč po pogledu in awkward momentu v zraku.
8 ker vsi bulijo v mene.
9 prav tako kot zadnjič samokolnica ni bila osebno prevozno sredstvo in “s sužnji” ni bil pravi način za spravilo lesa…

9 comments

  1. Glede budilke je tako da na večino telefonov, se da naložiti MP3 in ga nastaviš za zvonjenje 🙂
    Drugače pa bolje Majhni škrati z vedri kot pa Sexy librarian ali pa čak noris in drugi del poetike FTW !! čeprav sam pristanem na prvo 😀

  2. @Prome Tvoj komentar sem prebral recimo 4x, preden sem dojel kaj si napisal. Na sumu te imam, da si g33k 😈 (thx anywayz :mrgreen: )
    @nmohoric Saj tisto o “samo treh melodijah” sem malce karikiral… Pa očitno imate na vaši fakulteti precej težke debate. Se vidi, kam gre večina blondink, ki jih na fdvju in ekonomski ne marajo :mrgreen:

  3. Moj prvotni komentar se lahko interpretira prosto po Toporišiču 🙂 Moram opozoriti, da je namensko šifriran, da ga navadni smrtniki ne morejo doumeti, saj bova le tako lahko dosegla svetovno nadvlado :muahahahaha: :mrgreen:

  4. Žal se za prevlado svetu trenutno bojujejo tri največje skupine: kitajci, arabci in tune. Mislim, da je konkurenca enostavno prevelika in bo potrebno več kot samo kodiranje to get ’em down. :mrgreen:

  5. Enkrat se zbudim, modro nebo
    sonce greje, vse je lepo.
    Lepi so hribi, lep je ta gaj
    prečudovit tam v daljavi planinski je raj.
    Mineva popoldne, se bliža večer.
    Postaja hladneje, prprablja se per.
    Bogdan že čaka, zakuril bo kres,
    Ančka ga gleda, a mika jo ples.
    Muzka je nežna in Marko je tih,
    Marjetka je vlažna, ko zapojem ji stih
    Daj no Marjetka, še mal počak
    kmal spet skočm ti v korak.
    Enkrat se zbudim, modro nebo
    sonce greje, vse je lepo.
    Lepi so hribi, lep je ta gaj
    tko to mora biti zdaj.
    nauči se to besedilo in si ga zapoj zjutraj ko vstaneš, dejansko pomaga. 😀

Dodaj odgovor za nmohoric Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.