danes spada vse, česar ne napiše in nariše četdžipiti.
Itak, da sem gospo [1]ali gospoda? [2]kako preveriš spol umetni inteligenci? umetno inteligenco prosil, da mi spiše blog v kao mojem stilu in bil neizmerno presenečen, ko je brez odlašanja vrgel ven sestavek, ki bi ga lahko sam enkrat spisal rahlo okajen/depresiven/v depresivnem okajenem zanosu. Sicer je tam nekje stoštirikrat uporabila besedo “bivša”, zaradi česar sem nemudoma zapaničaril in šel v iskalnik nemudoma iskat kaj hudimana sem kdaj napisal o katerikoli trpeči ubožici, ki jo je v mladih letih ponesreči potegnilo v mojo orbito. Samo toliko, da sem ugotovil, da gre za popolne blodnje, [3]baje se jim reče halucinacije ki jih je sproducirala umetna pamet. Kar ji zamerim. Umetni inteligenci, ne kateri od bivših. Ji pa tudi rahlo zamerim, da je moj slog opisala z “Nuckinfuts – surov, iskren, z malo ironije, brez nepotrebnega olepševanja“, ker je bil cel moj dolgoletni spletni eksperiment zapisovanja možganskih prdcev namenjen izključno in samo nepotrebnemu olepševanju.
V življenju lahko poskusiš skozi zobe ločit slino od mastiča, pa boš na koncu verjetno končal s smrkljem v grlu. Kar hočem rečt je, da včasih ne rabiš poskušat pregriznit stvari, ki že po definiciji niso namenjene griženju in jih samo izpljuneš. Tako sem po desni prehitel dvodesetletno obletnico življenja v prestolnici in nekaj mesecev pred rokom pobral kufre, ženo in lokalnega zloduha, [4]baje prevod za poltergeista ter spizdil nekam na vas. In zdaj si lastim nepremičnino in ob večerih poosebljam opico, zrem skozi strešno okno in se delam, da kao zelo pozorno varujem svoj hrast, palmo, fikus, ali karkoli že raste v tisti džungli iz katere so naši predniki pobegnili na savane. Pa mi sploh ni slabo, ker je fikus kar lep.
Leta so v glavnem minila, pa se tudi počasi začenjajo poznat posledice. V svojih dvajsetih telo sploh ni opazilo, če si tri tedne v kosu jedel samo predelane nadomestke hrane, jetra uničeval z raznimi tekočimi strupi in osmo uro spanca dočakal samo med vikendi. In se posledično zdaj polnim s tolikšno količino prehranskih dodatkov, da bi teoretično počasi moral dosečt že prehod na višje nivoje zavesti in bivanja. Pa je edina posledica to, da se počutim samo za en procent bolje.
Kakorkoli, po moje je dovolj, da sem se spet malo oglasil, da za letos upravičim podaljšanje domene. Za vse, ki se počutijo šibki v duhu, jim peša spomin, ali pa imajo lordozo, pa je tu slika lopate peska:
