Začel sem tam okrog prvega maja.
Letošnjo kolesarsko sezono namreč. Glede na pozen začetek je število km (3800), vsaj meni, kar zadovoljivo.
Trasa moje vsakdanje kronometer proge je bila dolga (slabih) 50 km z daljšim vzponom, na njej pa sem svoj prvotni čas v dveh mesecih izboljšal za 20 min. Naredil sem tudi precej daljših tur (tudi eno čez 100 km) pa tudi nekaj krajših, ko mi je primanjkovalo časa in sem nujno potreboval kolesarsko “dozo.”
Podrl sem svoj hitrostni rekord (73,5 km/h – šprint) in na istem klancu čez nekaj časa preživel lep padec (mokra cesta in oster desni ovinek).
Celo sezono sem delal na pridobivanju moči, z vožnjo v visoki prestavi in odpravljanju manjših napak pri sami tehniki vožnje.
Sedaj pa je za nekaj časa konec. Konec veselja pri spustih, konec utripanja srca “v glavi” ob vzponu v dolge klancem, konec tistih nekaj mirnih ur na dan, ko sem bil odvisen samo sam od sebe in sem lahko trezno razmišljal o stvareh, ki so me mučile….
In vendar….
Drugo leto bo nova sezona 
Respect stari 🙂