Drevo stoji sredi gozda, med tisočimi podobnimi, ampak nikakor ne enakimi. Mah mu prekriva korenine, bršljan pleza po njegovi prisojni strani. [1]o, fuj, zajedalci Listje mu enkrat na leto naredi harakiri in se vrže z vej v globine. Vsake toliko požre nekaj ton tekočine in njene minerale predela v celulozo. Mravlje bi ga morda lahko žgečkale po lubju, ampak je čisto preveč leseno, da bi se sekiralo. In takih dreves je na milijone. Morda milijarde. [2]ne vem, nisem preštel
Poleg dreves je številčno veliko še marsičesa. Od zrnc peska na plaži, do galaksij. Kaj šele zvezd. In čisto nor občutek dobiš, ko ugotoviš, da je teh še veliko več, kot si jih kdaj uzrl. Zares pa te vrže šele, ko ugotoviš, da se sploh ne skrivajo tako zelo in jih lahko zelo hitro zbezaš iz njihovih skrivališč. Vse kar rabiš je en kanon s primerno nameščenimi ogledali.
Ko sem se sredi najhujše karantene odločil, da me nenadoma zanima nakup teleskopa, sploh nisem vedel v kaj se spuščam. Ampak je zadeva blazno kompleksna in zanimiva:
- Ker v nov hobi res ne smeš vrečt preveč denarja, [3]kaj pa, če ti ne bo všeč? sem si določil budget.
- Nato sem začel raziskovat in ugotovil, da obstaja cel kup različnih vrst teleskopov že na amaterskem trgu.
- Vrsto izbereš glede na kup čisto praktičnih razlogov. Npr. jaz sem izbral newtona [4]eno veliko ogledalo zadaj, eno majhno diagonalno pri okularju na vrhu cevi, ker živim v sredini mesta in je teleskop lahek za prenašanje na neko oddaljeno lokacijo. In Go-To stojalo,[5]avtomatiziran sistem, ki sledi objektom na nebu ker sem geek in imam rad elektroniko.
- Potem sem zvišal budget za približno dvakratnik, ker to itak ni bila niti približno polovica cene teleskopa, ki bi ga sicer rad kupil. In sem ga naročil.
- ????
- ???
- Profit?
Izzivi, ki so se pojavili, so me zelo hitro preplavili do grla. Kako deluje optika? Kaj pomenijo oznake na okularjih? Kako se preračunava povečave? Kako se pravilno nastavi zrcala? Kako nastaviti stojalo? Kako napajati Go-To stojalo, če nočeš reciklažnih centrov preplavit z AA baterijami?[6]glede na to, da imam sondo z baterijo zarinjeno v srce imam zadnje čase neverjetno veliko težav z vsemi ostalimi baterijami Kako uporabljati aplikacijo za vodenje cevi? Kako ogrevat cev, da se ogledala ne bodo rosila? [7]Ta projekt mi še vedno ni uspel. Presneto. Kako poiskat primerne cilje za gledanje?
Prvič, ko sem postavil teleskop nekam v temo in poskušal približat vsaj en planet, sem videl samo temo. Nikakor nisem mogel ugotovit kaj hudiča počnem narobe in sem se spet spravil k raziskovanju. Naslednjič sem šel na pot malce bolj pripravljen. Z nastavljenim iskalom in umerjenim stojalom. “OMG!” je bil vzklik, ko se je v okularju pojavil Jupiter z vsemi galilejevimi lunami, ki je imel dejansko vidne barvne proge na ozračju. Pričakoval sem malce večjo zvezdo, ampak me nič ni moglo pripravit na to, da lahko opazujem nek drug svet, ki ni Zemlja ali naša Luna. Pri Saturnu [8]takrat je bil ravno nekje blizu opozicije in njegovih obročih pa se nisem mogel načudit, da so podrobnosti lahko tako jasno vidne iz neke jase sredi gozda. Ampak je tudi to opazovanje hitro šlo po zlu.
Pametna funkcija teleskopa, ki naj bi zasledovala vesoljske objekte, je vsakega zelo hitro izgubila iz vidnega polja. Še veliko opazovanj sem potreboval, da sem začel tja hodit z vaservago [9]vodno vago…mislim, tehtnico? in pravilno uravnovesil stojalo, preden sem se lotil umerjanja cevi. Potem pa se je začelo luštno obdobje: planeti, dvozvezdja in kraterji na Luni. Prvič, ko vidiš galaksije, [10]ne Andromede, no te tudi malce vrže iz tira.
Ko sem ravno dobil malce občutka za uporabo obstoječega teleskopa, sem seveda prišel na idejo, da bi si omislil novega. Takega, ki je večji in deluje čisto popolnoma drugače. In zdaj sem spet na začetku učne krivulje.
Nobeno tehnično orodje [11]teleskop? in nobeno zafrkavanje s specifikacijami baterij in optike pa te pri temu hobiju ne fascinira tako zelo, kot sam kontekst opazovanih objektov. Vsaka zvezda, vsaka meglica, vsaka galaksija in vsak navidezen košček črnine, ki se v okularju spremeni v kupe zvezd, ima svojo zgodbo. Lahko gre za točno specifično zvezdo, ki kar naenkrat postane štirizvezdje, lahko gre za kopico galaksij, ki so hkrati v tvojem vidnem polju. Vse te odgrnjene tančice, ki si jih odstranil vesolju te skupaj napeljujejo na eno samo besedo: neskončnost.
Ko sam na temnem hribu stojiš sredi mračnih dreves in pogleduješ milijone svetlobnih let stran in vsak trenutek vidiš toliko sonc, kot je zrn na plaži, te zelo hitro sreča misel, da je vse, kar počnemo na tej Zemlji, pri temu Soncu, sredi enega kraka naključne spiralne galaksije pač precej nepomembno. Vesolje je in vesolje bo. Pred in za teboj. Predvsem pa v tebi.
References
↑1 | o, fuj, zajedalci |
---|---|
↑2 | ne vem, nisem preštel |
↑3 | kaj pa, če ti ne bo všeč? |
↑4 | eno veliko ogledalo zadaj, eno majhno diagonalno pri okularju na vrhu cevi |
↑5 | avtomatiziran sistem, ki sledi objektom na nebu |
↑6 | glede na to, da imam sondo z baterijo zarinjeno v srce imam zadnje čase neverjetno veliko težav z vsemi ostalimi baterijami |
↑7 | Ta projekt mi še vedno ni uspel. Presneto. |
↑8 | takrat je bil ravno nekje blizu opozicije |
↑9 | vodno vago…mislim, tehtnico? |
↑10 | ne Andromede, no |
↑11 | teleskop? |