Gordatum,

ali pa mogoče Gordatelj? [1]v vsakem primeru: UPDATE

Štiri leta je že, odkar sem na svetlo spravil zadnji zapis na blogu. [2]bolj štiri leta in pol

Od takrat se je zgodilo za eno vesolje stvari, njih posledica pa je, da sem kvečjemu malo bolj glup, malo bolj absurden in še toliko bolj prepričan, da je entropija najmočnejša sila.

entropy | Entropy, Memes, Humor
https://ar.pinterest.com/pin/358599189079098117/

Celotno civilizacijo prehitevam po desni, ker sem pred leti postal kiborg in je moje preživetje v veliki večini odvisno od tega, če bo Sonce v kratkem izpljunilo kakšen magnetni prdec, ali ne. Malo zato, ker imam integriran defibrilator, malo pa tudi zato, ker moje služenje kruha neha obstajat v trenutku, ko nam zmanjka elektrike. Dobrodošel v prihodnosti! [3]tepec

V času, ko avtomobili, skiroji, cigareti (in moje srce) delujejo na elektriko, ni nič nenavadnega, če pričneš vozit električno kolo. Zato sem si ga omislil in mi ni bilo žal niti za sekundo. Nikoli si nisem mislil, da bom pri svojem športnem stasu doživel kolesarsko polžje lazenje po ravnini in še takrat večno pogledovanje na telemetrijo, ki preverja, če je srce še na svojem mestu. Zdaj končno spet lahko kdaj zlezem nekam navzgor, ob drobnih zvokih elektromagnetnega motorja in potem juriširam navzdol, ob šumih vetra in hreščanju mučenih zavor. Kar opisujem je… svoboda.

Tepec bi bil, [4]še večji če bi si lahko privoščil en časovni stroj, ampak si ga ne bi. Od mladih let sem si vedno želel gledat na milijone let v preteklost in evo, po 30 letih se mi je želja uresničila. Po tistem, ko sem v 2020 na uč uspel ujet en komet, je šlo navdušenje samo navzgor, stanje v denarnici pa vedno bolj proti praznemu niču, ker sem si omislil eno topovsko cev z dovolj velikim ogledalom. In zdaj vsake toliko, na jasen večer, zlezem na lokalni hrib in usmerim svoj časovni stroj nekam proti preteklosti. Kristalne kroge, ki bi napovedovala prihodnost, sicer nimam, ampak lahko predvidevam, da se bo na temu blogu sčasoma znašel en dnevnik opazovanj. Če mi morda uspe uresničit ostale plane, pa tudi kakšen fotografski dokaz.

Kdor me pozna, najbrž ve, da je bilo moje šolanje, milorečeno, en sam kaos. Ker si v mladih letih precej vtisljiv, [5]impressionable? sem hitro ta iste vzorce in sisteme, ki so mi pomagali padat letnike in falirat izpite, vpeljal tudi v svoje poklicno življenje. [6]zelo uspešno, je treba priznat Menjal sem šihte, menjal sem kariere. Poskusil to, poskusil tisto. Enkrat sem z macolo tepel kamne v kamnolomu, drugič sem premetaval pleskavice na grilu. Nikjer se nisem mogel [7]in tudi hotel ustavit. Pred leti sem, na zadnjem faliranem faksu, [8]po nasvetu kolega – slava mu in čast hodil na en popoldanski krožek, ki je po sosledju čudežev in skorajda nemogočih situacij nenadoma postal moje delo. Po razgovoru so me povabili na firmo, mi v roke posadili RS232 kabel in prenosni računalnik in mi rekli, da naj se v mejle podpisujem kot Omrežni inženir. Brez, da bi sploh vedel kaj je to. Na začetku sem, naiven in poln upanja, hotel tudi postat strokovnjak iz tega področja, pa sem kvečjemu pritaval kvečjemu do nekih mrtvih točk. Po Dunning-Krugerju bi rekel, da sem se zataknil na tistem delu, kjer obupujem nad tem, da bi kadarkoli vedel karkoli in da so bile vse 1000-stranske knjige, ki sem jih prežvečil, stran vržena investicija. Ampak ej, dokler mi še nakazujejo plačo …

Življenje je en sam precep in sprejemanje na pol informiranih odločitev, v napačnih trenutkih in s kolosalnimi posledicami. Ampak je tukaj vsaj slika glinene race na slemenjaku.

The duck on the roof tile - Recuperando
https://www.recuperando.com/en/special-roof-tiles/12369-duck-roof-tile.html

References

References
1 v vsakem primeru: UPDATE
2 bolj štiri leta in pol
3 tepec
4 še večji
5 impressionable?
6 zelo uspešno, je treba priznat
7 in tudi hotel
8 po nasvetu kolega – slava mu in čast

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja