Mi smo ta ljubljanski

Nam ni vseeno, ampak nam dol visi. Nikol nismo na troli, ampak zmeri na busu. Če kdo od ruralnih teži, je kmet, če je kdo bolj iz centra ko mi, je hipster.

Ma dobr. Kaj je center. Vse kar ni prešerc, je periferija, vse kar ni čopova, je bedarija. K vodi hodjo komarji, pa mi na kufe. Sam ne na plažo, to je za tamale. Makalonce, mački, kakaoti, kaoti in čaoti. Loh si glup, loh si butl, loh si tud revež, sam da maš za koktejl v skeletu, al pa da dobr pokažeš kaj si misliš o unmu klošarju na prešercu, na cigaretu.

Trubači, harekrišna, un narkoman, k vse nekam pošila, al pa un model, k že od leta 1980 s kanlco fehta za bencin do jesenic…ej, to je vse produkt, zmnožek in vsota. In to taka, da se jasn vid, da po lublan je sama toplota. Pa kaj toplota – vročina – od vse intelektualnosti, pametnosti, modrosti in izjemnosti k smo jo pukradl od cele države, pa bivše republike, pa še bivše monarhije. Kaj nam bo dunaj, če mamo vile v rožni. Kaj nam bo zagreb, če mamo bloke v šiški. Kaj nam bo v sloveniji industrijski polmesec, obalni turizem, butast bled, al pa še bolj trapasta postojnska jama. Mi mamo grad, pa razpršilnik za zalivat vrt nad glavnim trgom. Tok smo izjemni, da dž pada sam če ga vklopmo. Padajo še bejbe v K4, padajo fore, pada nam nataliteta. Sam, a veš kao, koga briga, če bi padla nam še mentaliteta. Valjda je imamo tok na zalogi, da bi nam mogli belokranjci, pa prekmurci, pa rovtarji plačat, da lahk čez mejo k nam pridejo, da se česa naučijo.

Naprimer kko preprečit, da bi stare stvari propadle. Pa pustmo take fore kokr je plečnikov štadijon, al pa slovenščina. Loh jih naučimo še kako se dela nove stvari, sam jih mormo najprej sami probat. Tko ko un steklen most, ko mu šipa popoka, al pa… ja, no, most pa mamo. Pa ta druzga, pa pa tretjega. Pa grad, je že kdo omenu grad? Z zmaji. A slište, ZMAJI.

“Če bi se vsi južnjaki odselili, bi imel vsak slovenec svoj blok,” piše na kandelabru, tam dol, v črnomlju, kjer nikogar ne briga. Ampak, še dokler so južnjaki tu in zbijajo ceno vsem nepremičninam, bi človk mislu, da bo lublana vsaj pocen. In JE ful pocen. Če si bogat. Al pa če nas primerjaš s zűrichom. Al pa če dobr podedvaš. A ne. Sam to sploh ni pomembn. Pr tolk mostovih je ful placa dol ob vodi. Sam jogi rabiš. V hoferju jih majo po 40€, na boljšjaku pa zih še kej cenej. Ampak to sploh ni panike, ker smo itak industrijska, poslovna in nevem še kaka cona, ma kaj cona, center sveta. Pr tolk merkatorjih na vsakmu vogalu lah zmeri za tistga minimalca tolčeš svoj “Blagajnik (m/ž)“, da maš na konc mesca za stroške, pa za sončna očala za špegat bejbe na kufetu pr zvezdi.

Grem jst zdej. Se furat z busom, se izogibat lokalcem na rakovi, pa oltar postavlat zokiju.

5 comments

    1. Tale poezija je bila mogoče podzavestno razlog za nastanek te objave. Ampak nam iz uredništva sporočajo, da tega ne smemo javno razglašat.

Dodaj odgovor za Sakir Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.