Beethoven je bil gluh,

avtor tega bloga je pa še vedno vztrajno glup.
Dame in gospodje, naj opozorim vas, da ta predstava ne bo smešna, vsaj ne nalašč. Ker celoten svet,
kaj svet, vesolje,
odeva me v betežen plašč. In naj že takoj na začetku priznam, da sam nisem boljši od nikogar, ki se najde tu notri. Ampak kako naj bo ogledalo boljše od tistega, ki ga prikazuje. Vsak, prav vsak si zakriva oči in to ne pred drugimi, ampak pred seboj. Ker, če bi se povprečen tepec zazrl vase, bi videl, da svetu čisto nikoli ne dela usluge. Vsak dih je ukraden, ugrabljen, zavojevan. Kar po svoje ni čudno, ker je evolucija vojna, mir je pa iluzija.
In v vsej tej iluziji, se najdejo idioti, ki nič krivi, iščejo svoj prostor pod nebom. Pa jih to milo nebo pripelje na mesto, ki si ga ne zaslužijo, na mesto, ki jim ni bilo nikakor dodeljeno po pravici. S tem se srečujemo vsak dan. Od malih podjetij, bencinskih servisov, gostiln, uvoznikov, uprave in ostale golazni, ki jo vodi jara gospoda, ki ve kaj bi rada počela, ne ve pa kaj dela.
Včasih, pa ne tako redko, se točno taka jara gospoda odloči, da bi pa bila še kaj več, kot nesposobna na nekem brezpomenskem storitvenem delovnem mestu in gre potem svoje šimpanzje ^[1]se opravičujem vsem šimpanzom prvine, s pomočjo vez in družine in poznanstev, razkazovat na kako mesto, kjer bi morala tudi o čem modrem odločat.
Potem taki primitivni gospodi dajo banano pred obraz in z njo migajo gor in dol in gor in dol in potem jo zraven še vprašajo, če hoče, da gre cel svet v rit še malo bolj, kot je sedaj. In ji omenijo, da dobi banano, če bo še malce kimala in ona kima in potem se sprejme TSM v evropskem parlamentu.
Drugače se ne maram na takih mestih preveč grdo izražat, ampak naj tokrat bo: DEBILI, RETARDI, KRETENI.
Tako.
Zdaj se bom pa usedel nazaj in opazoval kako gre v roku dveh let vse v rit. Uživajte tudi vi.