In ko sestavek pričneš z veznikom.
Pride čas, ko te rutina zapelje v svoj objem in se ti pulz dvigne samo, ko zagledaš tistih dvoje krasnih očes, modrikaste barve, ki ponavadi pomenijo, da si na varnem. So dnevi, ko te iz vnaprej načrtovanega tira ne vrže čisto prav popolnoma neizprosno nič, ker so v rutino vgrajene že alternative za alternative. Klinc, še če bi bil takoj jutri Kim [1]Jong Un, al kaj je že s svojo človeknejezise vojsko tukaj, [2]Ma rajš vidim, da ni. Res, bi najbrž že nekaj naumil.
“Se pravi, če povzamem, ste delovanje že stestirali, AMPAK ga dosedaj še niste stestirali?” rečem z najbolj umirjenim in pripovedovalnim glasom kar jih zmorem.
Sledi odgovor:”Tako, ja.”
Okrog mene se štirje novinci na uvajanju začnejo krohotat, da jim slušalke popadajo z glav, naslednji vdih pa že žalostno ugotovijo, da so točno oni tisti, ki so se spravili na takšen veličasten šiht in bodo v naslednjem kratkem obdobju svojega življenja ravno oni tisti, ki bodo naslednji poskušali v zgornji citat vpihnit kakršnokoli logiko. Tough luck.
Meni? Se niti leva obrv ne privzdigne več, [3]govorimo o profesionalnem dvigovanju obrvi ob ironičnih situacijah kot se mi je še pred časom.
Najboljši kolegi so ponavadi znanci, s katerimi se vidiš nekje enkrat na leto. [4]ali manj, tukaj res ni minimalne omejitve Ne samo zaradi tega, ker si imaš vedno kaj za povedat – šola, služba, ljubezen, zdravje in ekonomska situacija, ter ostale reči, glede katerih mentalno šibkejši hodijo k vedeževalcem – ampak tudi zato, ker se hitro zgodi, da jih greš potem zvečer samo pozdravit, naslednja stvar, ki se je zaveš, pa je, da je ura kar naenkrat dve ponoči in da bi se lahko končno poslovil.
Že leta so minila odkar se je iskalo male bele zajce in njihove cilje. Pa se je našlo zajce vseh pisanih barv, njihove bratrance kunce in še kakšnega kenguruja, pri vseh pa se že na daleč vidi dejstvo, da imajo izredno radi svoj kožuh. Iz tega razloga jim je za cilje potemtakem bolj kot ne vseeno, dokler so tam hitreje od lisice, pa dokler jim okrog uhljev prijetno pihlja veter, ki jim poganja kri po žilah. In slednja informacija je namenjena osebi iz prejšnjega odstavka.
Zdaj pa še slika teleta z roza kegljaško kroglo.
Been there, done that.
Nasmeju clo svojga mentorja, da je stranka čakala na liniji, k si je brisu sulze…
Nisem vedu da zdej zajci laufajo na obnovljive enrgetske vire. Kaj se je z zajčkom na duracell zgodil? 😆
Škoda je edino, da si podobnih stvari ne zapisujem. Ker bi lahko vkup spravil že knjigo.
Pa kje si najdu kako obnovljivo energijo? Al sem jaz kaj zgrešil? 😀
Osebno bi že dobil par tožb o avtorskih pravicah, pa kaj češ, za dobro sveta. 😉
Če jim veter med ušesi poganja kri po žilah, ergo laufajo na obnovljiv vir energije.