Poplava

Nekateri jih pripeljejo s samokolnico, nekateri s tovornjakom, iz nekaterih bljuva kot nafta iz nasedlega tankerja, prav vsi pa presegajo pričakovano količino povpraševanja. Z besedami se razmetava, kot da bi bile zastonj. Zmaga samo tisti, ki bo znal svoje zmečkati v ravno pravšnjo zmes, da bo ohladila sveže rane človeškega ponosa.
http://lh3.ggpht.com/_ARyK7sGaoG0/TVCTsw0zqII/AAAAAAAAAiQ/t8hvP7bgNhg/1%20(2)_thumb%5B1%5D.jpg?imgmax=800
Ako so nekoč obstajali bolj analogni časi, ko asinhrona komunikacija še ni bila višek dnevnega abonmaja družabnosti, dandanes abecedna vihra abnornmalno asistira arterijskemu polnjenju vsakega trenutka z mašili, hoteč poustvariti aristokracijo, pa še avantgardi ne seže do kolen.
Blesavo bajne in bodeče besede besno bijejo po brazdah udrihov sveta. Taistega, ki smo ga bebavo in brezmiselno blagovolili spustiti mimo barikad brez boja za boljše besedičenje. Brezveznost preteklosti bode novim generacijam vedno bedna.
Cekar citatov na teden bi bil dober cilj povprečnega cingljavega cepca, ki ceremoniozno razprodaja cunjav cinizem, ki bi se bolje počutil, če bi bil veliko bolj cincav, precej manj cvrčeč in čisto nič centralističen
Često izpade čudaštvo že, če nekdo črhne čenčo, ki je mogoče kaj drugega, kot miselna čačka. Čezurno čičkast pa če biti črkovalec, čeprav črke črviči v dolga čreva brez čuta.
Dovolj mi je deleža debilov, držečega dlakave jezike na dnevno svetlobo. Manjka nam dogovor, da dovoljenje za debato pride samo iz daljnosežne pameti, davno divjaštvo pa ne sme biti dednostno.
Besede se krajša, besede se lomi in trga. Uporablja se jih manj, z njimi hočemo povedat več. Ironično izgubljajo na polnopomenskosti. Meče se jih skozi odprte duri in polkne, vse več je pristašev ropotanja tjavendan.
Četudi bi moral že sam zven črk biti hrustljav, iskreč, nabrit, hruščeč, nadrazreden, nadnaraven in mogočen, se vse prevečkrat skriva v fulih in kulih, ter močno neglacialnih dečjih popačenkah, s katerimi sodelujemo s svetom, svet pa z nami.
http://www.geek.com/wp-content/uploads/2013/03/headflat_01-580x381.jpg
Ker tudi sam nisem nič bolj strasten v iztrebljanju praznine v osrčju povedi kot katerakoli duša, samo odštevam leta do trenutka, ko bo za človeka spet dovolj nosljavo renčanje. Hropeče bomo kalkulirali po pametnih urah in pod gobezdavo leporečje bo spadalo vse nad 140 znaki.
Lepi časi.

2 comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.