Obdobje neizmernega kletenja

Letošnje leto je minilo s tempom tridesetih sekund na minuto. Vsaj tako se zdi, ker je bil januar tukaj predvčerajšnjim, veliki 2015 pa se zdi, da pride na vrsto že jutri. Ne vem, če gre pri temu pojavu kriviti večanje relativne razlike med obdobjem kroga okrog Sonca in moje starosti, ali pa je glavni povod enostavna razporeditev prostega časa, ki ga nimam.
Ampak kaj bi se pritoževal, če mi je koža ravno pravšnja, dihanje večinoma umirjeno, pota gladka in noči dolge. Hej, kljub tepežu vsakdana, mi je uspelo, ob odlični pobudi priljubljene osebe, v naši slani mlakuži pomahat en kravel in naredit travmatsko izkušnjo vsem ribam v primerni distanci. To šteje za nekaj, a ne. Res, da ne za cilj v življenju, ampak je za trenutne razmere višek lagodja, pri katerem se da presti kot mlad maček na vroči peči.

Dosihmal mi božični in ostali prazniki niso zmogli prinesti neke posebne radosti, so pa letošnje leto odličen izgovor, da bom po nekaj mesecih za tri dni pobegnil stran od obveznosti, na tisti kraj, kamor se vsak rad vrača. Če ne drugega, bo tam nekaj miru v pravem pomenu besede. Miru, ki ga žabice ne poznajo, medtem ko poslušajo zaviranje stare trole namesto čričkov in razbijanje bruh-samblov ^[1]lepo poimenovanje pop avtorjev glasbe ob požiranju vodenega kuhanega vina. Kraj, kjer je za okrasje dovolj, če pogledaš v nebo in vidiš Rimsko cesto, ki je vidna tudi kadar gradbeni stroji ne razrijejo centra mesta. Amerikanizacija ^[2]eni butlji ji rečejo globalizacija sveta odločno rezultira v okrasju, ki ni vredno poceni bordela. Hiše preplavljajo svetleči jeleni in tisti butasti božički na lestvah, ki kulturno in zgodovinsko bazirajo čisto samo na malce umazanem denarju. Čisto brez problema lahko rečemo, da nepremišljeni del populacije zabija krsto v vse, kar je lepga na svetu in smo v zgodovini akumulirali skozi generacije. ^[3]vseh 7 v istem odstavku, a ni fino?
Malce se čudim kam vse človeka odnese piš življenja. Še pred pol leta si ne bi mislil, da bom naslednji del koledarja preživel pod zemljo. Sonce vidim nekje enakokrat, kot povprečen rudar med sezono, ali pa morda pingvin med polarno nočjo.

Ampak je vse vredno, če bo na koncu rezultat vsaj približno zmeren.