Krajevna krajišča

Naj že na začetku navedem, da ima posebne zasluge pri nastanku tele objave blogerka, študentka in nadvsesploh dobra duša Tina, ki je zapis lektorirala in iz zoca, kakršnega ponavadi pišem, naredila berljiv blog. Hvala!
https://hankblog.files.wordpress.com/2012/04/thank-you-cat-meme-generator-ntaaawwww-fank-you-really-much-5bb7cf.jpg
Ko sem se zadnjič peljal skozi vas po imenu Črnec, nato pa prispel naravnost v Zadnike, me je prešinil cel kup spominov na različne kažipote, table in napise, ki sem jih srečal, ko sem kdaj križaril po različnih delih naše deželice. Res je, da imamo na notranji strani naše državne meje ogromno krajev, katerih imena se razlikujejo glede na pokrajino, dialekt (tega smo na temu blogu že obdelali) in način življenja tamkaj živečih prebivalcev v preteklosti. [1]recimo, če je pokrajina vinorodna, se ime kakšne alkoholne pijače kaj rado pojavi v okoliških naseljih
Pojavlja se, da so naša naselja kar precejkrat poimenovana z raznimi vseslovenskimi besedami in je istoimenska možno najti ravno v vsakem kotičku države. Tako skoraj vsak državljan pozna kakšen kraj, ki se konča na vas, selo, brdo, vrh, hrib, ali vsebuje besede (z)gornji, spodnji, gorenji, dolenji, mogoče katerokoli izpeljanko besede nov, precej pogosti pa so tudi pridevniki nemški in sveti. Zagotovo bi se našla še kakšna vzorčna skupna točka med vsemi šest tisočimi naselji, ampak obstaja težava, da so le-ta, najbolj pogosta obenem tudi najbolj dolgočasna. [2]resno, vzorci so kr neki
Kot sem povedal že takoj na začetku, imamo pri nas cel kup imen naselij, pri katerih se povprečen državljan vsaj malo popraska po glavi in kakšnega lokalca z veseljem vpraša, od kod izhajajo. Pri nekaterih je celo skorajda nemogoče obdržati resen obraz, druga so pa za domačine lahko vsaj malce sramotna, če ne že žaljiva. Ker smo v teh vrsticah že vajeni leteti po Sloveniji v polkrožnem zavoju, bomo obdržali navado in si na hitrico pogledali, katere besede izmed mnogih se meni zdijo vprašljivega slovesa. [3]ali nekaj podobnega, mal mi je zmanjkal uvodnih besed, pa to… [4]aja, pa lahko omenim, da so najbolj izvirni pri imenih ravno dolenjci in štajerci, zato bo njim posvečenih največ vrstic.
Če mi, spoštovana gospoda, dovolite, bi ponovno začel kar v naših, dolenjskih koncih, zgoraj omenjena Črnec in Zadniki sta namreč šele začetek. Navkljub temu,  da so ravno dolenjci po poimenovanju krajev med bolj izvirnimi, je precej nenavadno, da se točno v tej pokrajini nahaja majhna vasica, poimenovana kar Vas. Tej manjši spotiki se hitro izognemo, ko naletimo tudi na Pošteno vas, Bušečo vas in med vsemi najbolj smrdečo Bruhanjo vas. Možakar, ki je nadel [5]izvirno ime Mali Stari vasi, si ni niti predstavljal, da njegova stvaritev ne bo nikoli niti v najmanjšo konkurenco Bogi vasi, katera pa za mesto najdepresivnejšega kraja že dolgo tekmuje s krajema Malo Hudo in Polom. Seveda, Dolenjska ne bi bila vredna tega oklica, če ne bi nekje omenila svojih najbolj opojnih produktov, zato je nekam v svojo sredo postavila nekaj hišic in jim brez usmiljenja nadela ime Vino. V zapeljivih pomenih ji tesno sledi Žejno, kateremu ponavadi sledijo Željne, od njih pa ni več daleč do Zdihovega, rezultat vsega pa so očitno Znojile. [6]Tukaj sem hotel pritakniti nek podpomen v celotno zgodbo, ampak zadeva zahteva preveč truda, evo. Res se mi ne sanja, kam bi v tej zgodbi dodal Celine, [7]pa ne Dione Češnjice, slovnično nepodkrepljeno Muho vas, čudno zveneči Dolenji Globodol, ali pa Piršenberg… Vem samo, da bi se po rojstvu v vasi Svinjsko od tam kar hitro odselil.
Po stari navadi moram omeniti tudi Belo Krajino. [8]Ne vem zakaj, ampak dejmo, a ne. Ti [9]ne- Slovenci sicer niso Sredgora, kot zatrjuje eno od njihovih imen krajev, se pa njihovi Čučkovci, Čurile in Butoraj težko kosajo s krajem, ki je preprosto Bedenj. No, nenavadno je tudi, da nekje v naši kokoški obstaja vas Čačič, še posebej ker ni samo ena, ampak sta vihro časa preživeli dve. [10]Spodnja in Zgornja
Štajerska regija čisto nič ne zaostaja za našo. Predniki severnjakov so, kljub manjšemu številu  razdrobljenih vasic po njihovih hribovjih, kar pridno zbirali primerne pridevnike za različna mesta v okolici. Tako se iz Drvanjih kaže njihova navezanost na vse, kar je povezano s sekiro, [11]a sem pozabil opozorit, da se rad norčujem iz stereotipov? No, zdaj veste. semkaj najbrž spada tudi Unično. Boben in Ples nakazujeta na njihovo nagnjenost k zabavi. Ljubezen do slovnice je na daleč vidna v kraju Šumnik, poznavanje zgodovine in geografije bi lahko našli v Galiciji, umirjen štajerski duh pa bi skorajda prišel do izraza v vaseh Tihaboj, ali morda Prerad. Čisto nasprotje tega se seveda kaže v Mali štangi, tudi v Bolečki vasi, če ne že kar v Trotkovem. Aja, ne samo, da imajo štajerci Pečico v občini Podplat, ampak v svojem ponosu tudi malce kopirajo od bolj jugozahodnega dela države in so si pripravili čisto pravo, pravcato Morje. Za predzadnji kraj lahko omenim v njihovem narečju zanimiv Sestrže, za konec pa še Konc. [12]Jap. Krajevno ime.
No, če skupaj vržem Prlekijo in Prekmurje, zagotovo pridem do prelepe zbirke smešnih, zanimivih in omembe vrednih imen, ki pa jih je po nekem čudežu čisto preveč. Očitno je normalnemu človeku vsak naključen pridevnik, samostalnik, ali pa glagol, ki mu pomurci dodajo končnico “-CI” takoj bolj estetski in smešen. Da ne bo objava dolga 5000 besed bom raje omenil samo nekaj posebnežev, kot je recimo od osebe z bipolarno motnjo poimenovana Stara Nova vas, športno usmerjeni Skakovci, v nasprotju z njimi lenobni Neradnovci, njihovi tesni sodelavci, živeči v Bolehnečecih in seveda nerazumljiv Krplivnik. Čisto neobičajno izzveni [13]he-he tudi tista njihova Tišina.
Če gremo naprej proti Koroški, kaj kmalu ugotovimo, da je število njihovih naselij izredno majhno. Poleg tistih splošno znanih pomembnejših mest [14]vasi, sel, brd, kakorkoli že nobeno ne izstopa preveč, kljub temu pa sem se uspel dokopati do smešno zvenečega Činžata in Podvolovjeka. No, za tiste, ki bi radi počitnice preživeli nekje bolj na vročem pa  jim je do Sahare predaleč, imajo tam tudi pravo Puščavo. [15]izgleda, da je ta nekje na robu Koroške, oziroma skoraj na Štajerskem. Vsem prizadetim se za moje znanje geografije srčno oproščam.
Gorenjska ima najmanj dva kraja, v katerih res ne bi rad živel. [16]poleg Jesenic Eden je Kokošnje, drugi pa se ponaša z imenom Binkelj. Pravzaprav bi se težko privadil na katerikoli njihov kraj. Čeprav je Zgornje Stranje le eno črko stran od opravljanja velike potrebe, mi je to čisto premalo zanimivo in se v tistih koncih raje držim nasveta, ki mi ga dajo Obrne in njihova soseda Okrog. Še ironija: poleg tega, da imajo Štajerci sredi celine morje, jim Gorenjci ne ostajajo dolžni in so na svojih tleh zgradili Ladjo, ki pa najbrž še dolgo ne bo plavala ne na Štajerskem, niti v Jadranu.
Oh, joj. Od precej velikih zbirk mi je ostala še Primorska. Lahko priznam, da so tamkajšnji prebivalci nadpovprečno iznajdljivi in ustvarjalni. Kovk, Dokležovje, Ceglo in Gonjače zvenijo precej običajno, ko izveš še za Materijo, Ritomeče, Govejk, lokaciji primerno Morsko [17]le, da je to Morsko precej daleč od obale in Barko. [18]Tudi precej oddaljena od morske vode. A obstaja kdo, ki se vsaj malo ne nasmehne pri omembi vasi Večkoti? Ali pa se pošteno ne začudi, kje so se izgubili preostali samoglasniki pri Nožed? Ostanejo nam samo še Bogo in popolnoma nasprotujoče Krasno, poleg vsem znanega [19]seveda, spet, zaradi alkohola Ritoznoja je tam nekje tudi še veliko bolj smešna Hudajužna.
Hiter skok na Notranjsko nam pokaže samo vedno srbeče Čohovo, tesarske Dilce in neizvirni Jelendol.
Počasi se približujemo koncu potovanja, saj nam je ostal samo še osrednji del države. Ker ga večinoma zavzemajo večja mesteca so bili kandidati za tale zapis trije. Za utrujene so poskrbele Klopce, za začudenje živalske Volavlje, za nesrečo lastnih prebivalcev, ki so najbrž oklicani za rovtarje, pa svoj čas zapravljajo pristne Rovte.
Tako.
Če koga zanima kje se najde imena slovenskih krajev je to tukaj. Statistični podatki o naši državi in njenih prebivalcih pa po kliku tukaj.
CC.

http://nuckinfuts.blog.siol.net/2011/02/26/dialekticni-dialektizmi/

References

References
1 recimo, če je pokrajina vinorodna, se ime kakšne alkoholne pijače kaj rado pojavi v okoliških naseljih
2 resno, vzorci so kr neki
3 ali nekaj podobnega, mal mi je zmanjkal uvodnih besed, pa to…
4 aja, pa lahko omenim, da so najbolj izvirni pri imenih ravno dolenjci in štajerci, zato bo njim posvečenih največ vrstic.
5 izvirno
6 Tukaj sem hotel pritakniti nek podpomen v celotno zgodbo, ampak zadeva zahteva preveč truda, evo.
7 pa ne Dione
8 Ne vem zakaj, ampak dejmo, a ne.
9 ne-
10 Spodnja in Zgornja
11 a sem pozabil opozorit, da se rad norčujem iz stereotipov? No, zdaj veste.
12 Jap. Krajevno ime.
13 he-he
14 vasi, sel, brd, kakorkoli že
15 izgleda, da je ta nekje na robu Koroške, oziroma skoraj na Štajerskem. Vsem prizadetim se za moje znanje geografije srčno oproščam.
16 poleg Jesenic
17 le, da je to Morsko precej daleč od obale
18 Tudi precej oddaljena od morske vode.
19 seveda, spet, zaradi alkohola

11 comments

  1. Sem se pošteno nasmejal, sicer baje da se imenom krajev ne smeš smejati, tako kot ne osebnim imenom ljudi, ampak pač je za smejat 😀 In seveda da ne pozabim;
    V sloveniji imamo tudi indijansko vas, za vse ki ne pozante ameriške zgodovine, in seveda slovenske. Vas Apače se ne imenuje zamanj Apače. V njej so namreč živeli pred 1000 leti prvi pravi indijanci na našem ozemlju, ki pa so se zaradi turških vpadov raje preselili čez ocean v ameriko. Tam so se z imea Apače preimenovali v Apache.. Prav po ameriško mar ne..

  2. Zabavno :mrgreen: Še bolj zabavno pa je, ko se zatečeš k lokalcem po pristno izgovorjavo imen. To so šele heci, ker iz imena sploh ne moreš razbrati kaj točno avtohtonec izusti 🙂
    Roadtrip po Prekmurju nekaj časa nazaj z lokalnimi norci je bil strašno hecen ravno zaradi izgovorjave imen naključnih vasi, naselij. Ker pač Črenšovci iz mojih ust zvenijo drugače, kot iz ust tapravega Prekmurca. In zabava se je ponovila, ko so se Prekmurci namenili vrniti uslugo v naše kraje.

  3. @Sakir Sploh ni panike, ker imaš za take skrajne primere nekje na Štajerskem kar Paradiž, kamor se lahko zatečeš :mrgreen:

    @nmohoric Resno? Ne smeš se smejat? Od kdaj? :mrgreen: Sicer pa tale tvoja teorija malce nemarno smrdi po takile znanosti :mrgreen:

    @Medea Že kakšni Idrijci, ali pa Belokranjci imajo cela čuda pri izgovorjavi, Prekmurci pa so popolnoma druga zgodba. Enostavno vedno bolj dvomim, da z njimi sploh govorimo isti jezik :mrgreen:

  4. Oh, ponosna na to našo Dolenjsko :mrgreen: Izbira imen je šla po mojem mnenju po principu zaprimo se v zidanico, konkretno napijmo, potem pa se začne diskusija o imenih naših krajev 😛

  5. @nmohoric Se bom potrudil in ti verjel 😛

    @Štefan Tudi kakšne “njive” se celo večkrat pojavljajo, pa na splošno je pogosto vse, kar je povezano s kmetovanjem. Očitno smo (bili) narod agronomov, no :mrgreen:

    @maia Načeloma tako poteka večina odločitev v tej državi, pa naj bo to politika, ali pa le sestanek o poslovanju podjetja. No, vsaj zgleda tako :mrgreen:

  6. Smešno, ravno ko smo se vozili na Metalcamp in smo ob vožnji skozi Gorenjsko, konkretno skorzi ali mimo krajev Hudajužna, Znojile in podobnih imeli debato o smešnih imenih krajev, ki je v meni vzbudila radovednost o smešnih imenih takih in drugačnih zaselkov. Hvala ti za tale prispevek, res, zdaj grem lahko lažje spat x)
    Kar se Gorenjske tiče imamo pa še čisto prave Rovte skrite nekje bogu za ritjo, v katerih je sicer zgolj peščica hiš.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.