breznoslova

Če začnem, tam kjer sem ostal, je dolgemu tednu sledil še daljši vikend, ki je ob izmernih pošiljkah meteorne vode izpadel šibko, neproduktivno in dolgočasno. Kdo bi si mislil, da je kombinaciji tega in groženj [1]v smislu pošiljanja čudaških posnetkov z youtuba s strani ljudi, od katerih bi to najmanj pričakoval, uspelo nemogoče: po polovici leta sem se odrekel enemu od svojih mirnih vikend večerov in se po hitrem postopku spravil ven. Res, da sem to odločitev že v ponedeljek obžaloval, vendar bomo do tega še prišli.
Kakorkoli, med potjo v lajf sem ugotovil, da bi bilo dobro nakapljati nekaj požirkov goriva v moj najdražji tank. [2]Tank kot rezervoar. Najdražji pa je mišljeno kot dobesedno.  Z mojo Srečo® je to ponavadi precej težko opravilo. Predvsem zato, ker velikokrat [3]vedno na črpalkah širom države pripeljem samo do cevi, ki so na levi strani avtomobila, kjer moj strojček NIMA luknje za dotakanje. Ne rečem, cev doseže tudi na drugo stran, vendar ob prevelikem raztegu avtomatski ventil stalno izklaplja dotok. To, ali pa je filter mrežica v mojem tanku nameščena previsoko. Pa, da ne grem preveč v tehnične detajle: po nekajminutnem dvoboju sem obupal nad mislijo o polnem tanku in po stari neciganski navadi plačal za bencin, nato pa še dvignil nekaj gotovine.
Na temu mestu naj se zahvalim geniju, ki je kot prvi na bencinsko črpalko namestil tudi bankomat, ker mi drugače ne bi uspelo pozabiti denarja v reži naprave. Ko me je nekaj kilometrov po poti naprej končno srečala misel, da je možganom zopet uspelo popolnoma pokvariti rutinirano opravilo, so mi na ustnice privreli sladki komplimenti in opisovalni pridevki, ki mi drugače po mislih bežijo samo, ko me kdo zbudi pred sončnim vzhodom. No, da pa se ta zgodba ne konča tragično poskrbi dejstvo, da živim v krajih, kjer je poštenost [4]med nekaterimi še vedno cenjena vrlina. Ob vračilu na črpalko je od bankomata ravno odhajal starejši možak, katerega sem seveda pobaral po izgubljenih evrih. Seveda je možakar odnesel denar notri, na blagajno, kjer sem ga tudi dobil. Že dolgo časa nisem tolikokrat v eni minuti izrekel besede “hvala” in besedne zveze “hvala lepa.” Če bo ta poštenjak kdaj zasledil tale zapis: najlepša hvala! Resno. Naj ti mavrični poniji postiljajo vsakodnevno pot z mehko travo in sladkorčki, [5]razen, če imaš sladkorno, seveda medtem, ko ti hrbet masira štirideset voljnih maserk.
No, večer je bil prijeten, v čudovitem ambientu lokala pa so za popestritev poskrbeli gruča deklet na dekliščini, noseča nevesta in gusar. [6]Don’t ask. To je to, kar se tiče vizualnih zanimivosti.
V ponedeljek sem prvič po dolgem času imel ponedeljek v ponedeljek in ne v torek, kot ponavadi. Komplicirano? Jap. Ampak nima veze. Ugotovil sem, da lahko namesto furjastega hitenja delo opravljam počasi in premišljeno, ter na tak način napravim enako število napak na veliko bolj sofisticiran način. Če povem po pravici me delo v tistem skladišču že malce dolgočasi in se dnevno čudim tamkajšnjim redno zaposlenim, ki so preživeli na takem delovnem mestu že po 4 leta in več. Vsaka čast. Ampak itak delam za vse drugo, kot za veselje. Sploh pa sem dobil več kot odlično motivacijo: dva sodelavca sta bila na isti srednji šoli kot jaz in je prav tako nista dokončala, zdaj pa pa že tretje in četrto leto prekladata kartonske škatle. That’s the spirit, huh?
Če smo ravno pri tisti osovraženi šoli. Sem že kdaj opisal naključni nazajblisk [7]random flashback iz notranjosti le-te? Tisti trenutek, ko sem se, po stari jutranji navadi, skorajda priplazil po tistem gromozanskem stopnišču in se je od nekod pred moje zaspane, od mrzlega zraka rdeče oči, pojavil model z nogavico na glavi in iz prstov narejeno pištolo uperjeno proti meni? Seveda je bil moj odziv divji. Zamežikal sem v nejeveri, ko pa je zavpil “Stop! To je rop! … Anton Rop!” in v hehetu stekel za vogal, je bil moj izraz najbrž priceless… Še dobro, da sem v nekaj mesecih skidal od tam.
No, kakorkoli, smo že pri torku? Nič posebnega. Le, da so me ponovno izdali interni dialogi z alter-egom, ko sem videl enkraten prizor in sem prasnil v smeh, ko nekomu, ki je bil zraven sploh ni bilo nič smešno. Eh ja. Mimo je namreč tekla športno opravljena deklina s slušalkami v ušesih in v tekaških supergah. Zdelo se je, da ima že kar nekaj kilometrov za seboj. V tistem trenutku je po pločniku na njeni levi strani v polnem šprintu na sto metrov pritekla [8]in jo prehitela finoča s torbico, ki je lovila trolo. Naju z alter-egom je zadeva strgala in sva ponovno izpadla butlja. :mrgreen:
Those little things…
To bo za danes vse. Vem, da objave postajajo vedno bolj dolgočasne. Ampak je vse v redu, ker gre tudi moje življenje v pomanjkanje izvirnosti. Osemurna služba, pa to. Presneto, samo še majhno hiško, ženo, otroke in psa potrebujem, pa bom že popolnoma brez idej za pisanje 😛

References

References
1 v smislu pošiljanja čudaških posnetkov z youtuba
2 Tank kot rezervoar. Najdražji pa je mišljeno kot dobesedno.
3 vedno
4 med nekaterimi
5 razen, če imaš sladkorno, seveda
6 Don’t ask.
7 random flashback
8 in jo prehitela

17 comments

  1. Všeč so mi te random objave. Znaš nezanimive dogodke zaviti v dobro embalažo in jo še bolje prodati. Si kdaj razmišljal, da bi probal dolenjcem cviček prodajat? :mrgreen: (To naj bi bil pozkus prelevitve reka, da bi nekateri lahko še eksimom led prodali, na bolj domače razmere)

  2. Ej jaz sem se že na momente prav spraševala, kaj je narobe s tabo, da zdržiš 8 ur dnevno v nekem dolgočasnem skladišču ob nekem monotonem delu … Ampak vidim, da je še upanje za tebe :mrgreen: Drugače pa, dokler dobro in zanimivo pišeš, ni panike – vztrajaj 😉

  3. Najprej vprašanje, kolk naprej od pizde materine živiš in v katero smer? Ker od kar mam izpit še nisem sreču črpalke, kjer nebi mel opcije tankat na obeh straneh… pa sem se že vozu po fukojebinah dolga leta. .mrgreen:

    Ah srednja šola, rad bi sreču nekoga, ki ta cajt ne primerja s kakim krogom pekla v nekem trenutku. 😀
    Ti sam piš, k ne boš več berljiv, te bomo že ukurcal. 😉

  4. Zaradi tele objave bom še resno opustila misel, da bi pavzirala naslednje leto.. :mrgreen:

    Ni bed, se da brat, če drugega ne vsaj nasmejiš folk 😛

    Pa Sakire, moja srednja šola je bla the best, najboljši čas v mojem življenju.. Pri meni je bila osnovna šola 8letni pekel v katerega se ne bi vrnila za nič na svetu!

  5. @Chemfusion Tvoje parafraziranje je prvovrstno. Zdaj pa mi oprosti, grem napit enega dolenjca, da mu prodam njegov cviček, hišo in ženo.

    Draga @alamea: Praviš, da obstaja upanje o moji zdravi pameti? Ti povem koliko se motiš? Ni treba? Ok.

    @Sakir Vse v redu in vse prav, vendar si pozabil v konsideracijo vzeti situacijo, da je zvečer črpalka ena izmed redkih odprtih prodajaln…česarkoli in je pred njo parkiranih veliko avtomobilov. Posledično se tudi težko najde prostor točno na določeni lokaciji leve strani točilne omarice. Zakaj ne počakam, da se prostor sprosti? Ja, ne da se mi :mrgreen:

    Srednja šola je bila razen tistega leta na napačnem mestu čisto v redu. Tko, da imaš že dva protiprimera 😛

    @nmohoric Take nemarne podrobnosti sem raje izpustil. Prav tako, da je nevesta jokala in ostale neprimernosti :mrgreen:

    @Svoboda Kateri del točno pa ti je pregnal te misli iz glave? Tisti o osemurnem delavniku? :mrgreen:

    @maia Gusar z gusarskim klobukom, gusarskim suknjičem in gusarsko masko. 😛

  6. Very funny, delam jaz že od svojega 13. leta veš, tko da to ni panike 😛 Bolj me je zaskrbelo, da folk potem tam ostane po 4 leta.. Ampak sej nam, bodočim svobodnim umetnikom je tako vseeno, zdej se lahko že userješ in je to visoka umetnost :mrgreen:

  7. Aha, torej raj delaš norca iz sebe z nategovanjem cevi, kot pa da bi mal počaku in opravu zadevo like a Sir? :mrgreen:

    Kot sem reku, at some point… clo sam sem mel par dobrih trenutkov v srednji. 😆

  8. @Sakir You got the point :mrgreen: Vidiš, tkole lepo z optimističnega vidika je treba gledat, pa je v redu.

    @Urška To bo težko, ker pred 9. redkokdaj ustanem, če pa že, nisem preveč zgovoren. Tko da bodo objave očitno postale dolgočasne. Ha! 😀

  9. Presneto, samo še majhno hiško, ženo, otroke in psa potrebujem, pa bom že popolnoma brez idej za pisanje

    Ne da se mi iskat, ampak skoraj identičen stavek (razen to, da meni ne pride na kraj pameti uporabiti besedo presneto) sem jaz napisal enkrat pred parimi leti. Kako se je to nadaljevalo, je menda jasno… :-/ 😛

  10. @Svoboda Jah no, srečno pri temu :mrgreen:

    @Sakir Ne vem kako lahko rečeš mojemu optimizmu, da je mavričen, če sem ga pred kratkim videl z ne eno, ampak tremi hudimi bejbami 😛

    @bubašvabe Če sklepam po večinoma slikovnih objavah na tvojem blogu bi rekel, da si imel pravo pojedino zarečenega kruha? :mrgreen:

Dodaj odgovor za alamea Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja