Replika na repliko "Od Twillighta do vampirizma" in itak tudi na originalno objavo. In to je najdaljši naslov na temu blogu ever.

Zakaj se gre?
Recimo, da sem prebral objavo ali pa dve, v katerih se obravnava tema, ki jo brez težav jemljem kot osebni napad. Samo šalim se. Mislim, napisati moram še stvari, ki sta jih avtorja pozabila omeniti.
Pravijo, da se ne spodobi razpravljati o stvareh, ki jih ne poznaš dovolj dobro. Glavne teme: vampirskih knjig, posebej Twillighta se tako zelo težko dotaknem, ker ga nisem prebral. [1]Stvari, ki so po javnem mnenju namenjene 10-13 letnim dekletom mi pač ne pritegnejo pozornosti. Tako kot RBD in ostali “hiti,” ki so hitreje odšli kot prišli. Lahko povem, da sem, tako kot @Urška, uspel predelati Harrya Potterja in to iz istih razlogov. Gospodarja prstanov sem samo povohal, [2]vonj mi ni bil všeč Dana Browna pa ne prenašam. Tako se bom raje lotil tistih zadev, ki jih popularne knjige potegnejo s sabo. Torej navdušenje mladine, ki prebere nekaj daljšega od FB spremembe statusa samo zato, ker je to “in,” “kul” in ker vsi to počnejo. [3]Vedno sem si želel uporabiti ta kliše, ker te, ko ga izgovoriš, naredi bolj odraslega in zrelega.
@Nmohoric je mnenja, da od leposlovne (ali celo “pop” literature) odneseš bore malo in se je zato ne splača brati. Deloma se strinjam s povzetkom njegove izjave, lahko pa bi razmišljal v drugi smeri. Dandanes se [4]ok to itak vsi vemo pojavlja problem, da mladi vedno manj berejo. Zakaj je to narobe? Če se učenec na koncu osnovne šole na testu več ukvarja s pravopisnimi napakami in branjem navodil, kot z reševanjem testa, je zagotovo nekaj narobe. Če učenec v začetku srednje šole pri branju jeclja in zloguje besede, [5]ok, odštejmo disleksijo in ostale povezane “bolezni” je nekaj narobe.  In točno do takih situacij ne more priti, če ima posameznik že od prej nekaj “podlage” iz branja knjig, kjer se mu vsaj v podzavest shrani pravilen način, kako se napiše neka beseda in jo zna izgovoriti, razumeti in gladko prebrati. Da o domišljiji in besednemu zakladu, ki se ju ne da dobiti iz nobenega filma, risanke ali igre sploh ne govorim. Lahko pogledamo recimo Karla Maya, ki je svoje najboljše knjige o Divjem zahodu in Bližnjem vzhodu napisal iz zapora, v njih pa je z neverjetno natančnostjo opisoval kraje, v katerih sploh še ni bil. Temu se reče domišljija, ki se jo pridobi z branjem knjig. Predvsem leposlovnih.
Pa je res, da je vsako branje boljše od nič branja?
Vedno zagovarjam teorijo, da je treba stvari, ki nam jih vsiljuje današnja globalizacijska eksplozija različnih kultur malce filtrirati. Tako so tudi te “mainstream” knjige ena od stvari, ki bi se najbrž morale ujeti v delce informacijskega sita… pa vendar. Če prebereš nekaj, kar ti kvečjemu vzpodbudi domišljijo, poveča besedni zaklad in ti prepreči, da bi čas zabijal z brskanjem po internetu, v temu ni prav ničesar slabega. Klinc, [6]pardon na izrazu najbrž celo pozitivno vpliva nate. [7]Razen, če si 13-letna pokokošena najstnica, ki ima sobo polepljeno z velikanskimi plakati Edwarda iz Twillighta in sanjaš o temu, da se boš nekega dne poročila s pol-človekom pol-barbiko.
Ljudje imamo različen okus pri ogromno zadevah. Tudi pri knjigah in njihovih zvrsteh. Kot vsepovsod v življenju je tudi pri branju potrebno nekaj “odklopa.” Če rad bereš težke knjige, od katerih odneseš nekaj za življenje, mišljenje in strast, je dobro kdaj pa kdaj prebrati nekaj lahkega, nekaj za zabavo, rajši kot zaposlitev možganskih celic. Pa tudi obratno, če si pristaš leposlovnih knjig se lahko kdaj pa kdaj lotiš nečesa težkega. Oboje je KUL.
Za @nmohoric-a pa še tole: Vsaka knjiga med bralci odpre nove razsežnosti. Danes smo pač v obdobju kjer izvirnost ni kvalitativen faktor. Najbrž se je tudi živečim v romantiki zdelo prav nemarno, da vsi pišejo o njihovih razkolih med idealizmi in resničnim svetom, danes pa so praktično vsi brez izjeme obravnavani kot veliki mojstri svoje obrti. In to ne zato, ker bi pisali o različnih temah, ampak so uspeli v svojih delih diferencirati isto tematiko na popolnoma samosvoj način. Vse skupaj je samo obdobje.

References

References
1 Stvari, ki so po javnem mnenju namenjene 10-13 letnim dekletom mi pač ne pritegnejo pozornosti. Tako kot RBD in ostali “hiti,” ki so hitreje odšli kot prišli.
2 vonj mi ni bil všeč
3 Vedno sem si želel uporabiti ta kliše, ker te, ko ga izgovoriš, naredi bolj odraslega in zrelega.
4 ok to itak vsi vemo
5 ok, odštejmo disleksijo in ostale povezane “bolezni”
6 pardon na izrazu
7 Razen, če si 13-letna pokokošena najstnica, ki ima sobo polepljeno z velikanskimi plakati Edwarda iz Twillighta in sanjaš o temu, da se boš nekega dne poročila s pol-človekom pol-barbiko.

7 comments

  1. Meni je predvse grozno to, da se ljudje dejansko hvalijo s tem, da “so u lajfu prebral max. 5 knjig”. Vrlina in pol! In pri tem jih sploh ne moti, da se njihov besedni zakla ni razširil od 13. leta naprej. pravzaprav se tega niti ne zavedajo, niti jim ni nerodno, ko ne ločijo npr. med diagonalnim in digitalnim in podobno.
    Mislim, da je (tudi v primeru 13 letnih kokošk) bolje brati Twillight kot ne brati ničesar. Ker potem, ko je treba v srednji šoli pisati eseje (in ne verjamem, da obstaja srednja šola, kjer tega ni treba početi), imajo te, zdaj 15letnice, vsaj približno idejo, kako izgleda pisana beseda.
    Tega, da nekateri gimnazijci ne znajo pisat esejev, ne bom nikoli razumela. Kot tudi ne tega, da v 4 letnikih večina njih ne ugotovi, da bi z branjem knjig, katerihkoli, to svojo (ne)sposobnost zagotovo izboljšali. Tudi meni niso bila všeč vsa domača branja (Cankar ftw!), ne moreš pa ne marati kar vseh po vrsti no!
    Upam, da ne zvenim preveč kot ena stara, tečna učiteljica slovenščine, nisem nič od naštetega (razen tečna, to včasih sem ^^ )
    Drugače pa, domišljijske knjige so zakon, moj favorit je Pullman. Gospodar je zakon, Twillight ne tok zlo, HP še mal manj. Slaba knjiga je pa zame res redko katera.
    materemile, sm se čist razpisala…

  2. @Urška Oh, the ego ^^
    @tina bambina Taki kot si ti si zaslužijo svoj blog :mrgreen: Pa saj navsezadnje nobeno domače branje ni popolnoma zanič, če ti le ležita njegova zvrst in slog. Enkrat je že bila debata na temu blogu o temu, da so domača branja čisto predaleč od današnje mladine (po tematiki). Izbor se mi pa dopade, ker si omenila Pullmana. Kako sem lahko pozabil nanj? 🙂
    Pa Jonathan Stroud in Eoin Colfer. In naj še kdo reče, da je leposlovna literatura zanič 🙂

  3. Odlično si nadaljeval moje razmišljanje in ga še malo dodatno razčlenil, vidim da si se res sociološko poglobil v problem, tako da si zelo nazorno prikazal dejansko stanje.
    In ja Urška Sonček, ti in jaz imamo izgleda da prav 😀

  4. taki kot sem jaz, si predvsem zaslužimo novo tipkovnico, tako, ki ne žre črk 🙂
    leposlovno literaturo (pravzaprav vsakršno nestrokovno literaturo) začneš še posebej cenit med izpitnim obdobjem. trenutno bi raje dvanajstkrat prebrala francko kako dirka za vozom, kakor dve strani principov fiziologije. pa francke res, RES ne maram.

  5. @tina bambina: mi je znano. Osebno sem med učenjem za civilno obrambo prebrala Ruskega vohuna (ena stran bedarije in eno poglavje knjige, v takem zaporedju). Se mi zdi, da v kakem kriznem obdobju (npr. izpiti, priprave na poroko 🙄 ) možgani prov hlepijo po kolikor toliko povezanem odklopu od realnosti.
    čeprav, seriously, cankar? 😉

Dodaj odgovor za NuckinFuts Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja