Dialektični dialektizmi

oz.: okrog Slovenije po narečjih.
Priznam. Pri naslovu sem pobral dva naključna izraza iz SSKJ.
Od gole teorije o slovenskih narečjih se iz srednje šole spomnim samo nekaj zmedeno pozabljenih podatkov. Baje, da obstaja na območju naše kure kokoši nekje 7 narečnih skupin, [1]Karkoli že to pomeni. te pa obsegajo skupaj cca 40 narečij. Za primerjavo: Belgija, ki je po velikosti za eno piščančje bedro večja od Slovenije, ima nekje 3 dialekte. Baje, ker je pri njih vse tako ravno in so se včasih morali kregati čez polovico države. In kako hočeš, duša uboga, kaj takega storiti, če govoriš dva različna jezika. [2]Recimo prekmurskega in primorskega. Na nerazumevanje ljudi iz skoraj sosednje vasi vpliva torej pokrajina [3]v slovenskem primeru: s trto porasli griči, ki zaradi prevelikega števila zidanic in vikendov onemogočajo prehod na drugo stran (hriba) , vplivi sosednjih ljudstev [4]meja med balkanom, evropejčani in nekimi čudnimi indijci – samo karikiram in lenoba [5]raje “ukoreninjenost na domačo grudo,” ki onemogoča stike med kulturami.
Več izkušenj s praktično uporabo narečij imam iz nekega dijaškega doma (v katerem sem nekoč živel), [6]Ali pa morda nisem, kdo ve. kjer s(m)o bili vsi prinešeni iz različnih vetrov, t.j. iz različnih delov naše maksi-države. Če bom v nadaljnih odstavkih malce stereotipiziral, [7]Sploh ne vem, če ta izraz obstaja in se tudi ne sekiram preveč. se seveda opravičujem vsem, ki jih uporaba starih šal žali in jim želim, da ne bi bili take riti. Seveda se bom po stari navadi vmes malce ponorčeval iz Ljubljančanov, ki so zaradi neverjetnega približka naše slovnice njihovemu dialetku precej zavrti in nestrpni na temu strašnemu področju jezika.
Kot prvo lahko omenim, da sem najbolj seznanjen s svojim domačim narečjem. [8]Precej nenavadno… [9]Sicer pa sem baje prej znal govoriti knjižno slovenščino kot “naš” dialekt, ki sem ga spoznal šele v mali šoli. !Baje! Katero je? Zahodno dolenjsko. Tako je. Ribniški konec. [10]Če omeniš Ribnico Ljubljančanu bo takoj, prav po kokošje skotil besedo “rajbnca,” ki pa se v splošnem uporablja samo, ko kakšen Ljubljančan izve, da si iz okolice Ribnice. Posebnosti tega dialekta so, da namesto samoglasnika na koncu besede radi uporabljamo polglasnik in da v ekstremnih primerih, podobno kot prekmurski, vsebuje grozno zavit “ü,” [11]ta, zadnji pojav sicer večinoma izginja govor pa je izredno počasen, ker za razliko od drugih narečij, črke dodajamo, namesto da bi jih jedli. Najbolj zanimiva je uporaba besede “ga,” ki jo v lokalnih dolinah mečejo na izredno nenavadno mesto: A:”Ura ne dela.” B:”Vajš, da ga,” pri čemer “ga” pomeni glagol “delati.” [12]“ga” je seveda lahko tudi katerikoli drug glagol.
Če se odpravim k “sosedom” iz Kočevja, [13]Bivši nemci, romi in polhrvatje. mi najprej pade v oko njihova (ne)uporaba dvojine. “Gremo” in “greva” imata pri njih lahko isti pomen. Ali različnega. Namesto našega “ga” uporabljajo besedo “da” in to prav na istih mestih, hkrati pa vsi obvladajo besedila dalmatinskih pesmi. [14]znajo hrvaško
Naprej potujem čez gozdove, Rog, gozdove, šumo, grme, hribovja, prazen nič in prispem….na Hrvaško (torej Bela krajina). Njihovo narečje nevajenemu ušesu s prve deluje kot slovenščina v pomanjševalnicah pomešana s hrvatizmi. Po daljšem poslušanju ugotoviš, da ni. Imajo čisto svoj jezik, ki ga razumejo samo oni. Moving on.
Vzhodna Dolenjska (tudi centralna Dolenjska) je podobna kot naš del (bratje po grlu). [15]Razen, da je pri nas glavni materialni proizvod lesena žlica, pri njih pa dobičkonosna drevesa sekajo šele, ko iz njih iztisnejo zadnjo kapljico tekočine. [16]Govorim o trti. In vinu. Doh. Centralnega dolenjca se prepozna po flegmatični govorici, pri kateri konce besed nekako izstiska med zobmi. V vseh večjih naseljih pri njih je narečje precej urbanizirano in zveni vedno bolj nevtralno, čeprav bi v njem kak Ljubljančan na sto kilometrov [17]Samo karikiram. Spet. prepoznal dialekt pokojnega predsednika Drnovška. [18]Ki je zavijal le za vzorec.
Če skačem dalje proti severu, grem težko mimo Zasavcev. [19]Predvsem, ker so do podtankosti zapolnili tisto luknjo ob Savi in bi bil obvoz predolg. Njihova največja pripomočka za hvaljenje sta tisti trboveljski dimnik in seveda najbolj znana kletvica, ki močno spominja na ime nekega internetnega portala. Že ta kletvica, z namenom mašila, sestavlja okrog 50% njihovega narečja. [20]Ne karikiram. Življenski cilj vsakega Zasavca je v čimveč besed, čimvečkrat podtakniti črko “j” .
In že smo na Štajerskem. V veliko kulturnih vsebinah zabavnega namena se povprečnega Štajerca uporablja za norčevanje in kot predstavnika provincialnega ljudstva v Sloveniji. Njihovo narečje je doživelo že toliko norčevanja, da ga raje pustim pri miru. Sicer pa bo štajerski dialekt kmalu zvenel čisto simpatično [21]V resnici je to čisto res. Zakaj? Ker je naslednja postaja…
Prlekija in Prekmurje. Opravka z dotičnimi narečji sem imel do sedaj [22]K sreči. bore malo, ampak dovolj, da sem si ustvaril približen vtis. Če že lahko ocenjujem subjektivno, [23]Kar lahko, ker je moj blog. Nananananana.  bi na lepotni lestvici od 1-10, prekmurskemu dialektu dal oceno “Damjan Murko.” Verjamem, da bi mi postal zanimiv, če bi se več ukvarjal z njim, vendar je Mura le pregloboka, da bi jo prebrodil. [24]Mogoče sem pa samo šovinist. Kdo bi vedel.
Če iz Murske Sobote [25]Izvor imena, prosim? vzamemo dober zalet, preskočimo Muro in celo Štajersko, pristanemo v pokrajini, ki si jo, iz meni neznanega razloga, predstavljam kot temačno. Koroška. Če ima kdo v Sloveniji pojočo govorico, so to Korošci. Na žalost edino pridobljeno točko izgubijo z uporabo nemških izrazov in Fredija Milerja. Žal. [26]Bi povedal še kaj več, vendar Korošci in Prekmurci večinoma ne zahajajo v naš del Slovenije.
Čez Pohorje se najbrž lahko prerinemo na Gorenjsko, an. Tam živeče barabe [27]Zavidam. imajo (podobno kot Ljubljančani) srečo, da imajo pravopisno dokaj nevtralen dialekt. Ne vem, če je tisto, da ženske zase uporabljajo moški spol, [28]V jeziku, ofkors. bolj mit kot resničnost (v živo nisem nikoli slišal), vem pa, da zamenjujejo črko “L” z “V”-jem oz. “U”-jem (pobraua, zaspaua, kozuaua…). Ma, poglejte si sami.
Če nadaljujem k Sekundarnim Gorenjcem (Bovec), ki se baje šteje pod Primorsko, naletim na nekaj. Ušesom čudnega. Od razumljivosti podalpcev, do metanja naključnih grčajočih in grgajočih glasov prebivalcev gričev. Severni Primorci (in rovtarji) imajo dialekt, za katerega sem potreboval nekaj mesecev življenja z njimi, da sem jih vsaj malce doumel. Res, da se interno delijo glede na najbližje velike kraje, vendar so si njihova narečja tako podobna, da lahko razumeš le enega in boš poznal vse in ugotovil, da so precej lahka. Kljub temu, da Primorci radi “opisujejo” stvari, [29]Povejo preprosto stvar s čimveč možnimi besedami. [30]Predvsem Primorke. radi krajšajo besede. Pa kaj besede, že glasove. Pri njih se črke “g,” “h,” “k” in “r,” prestavijo v zvok “gh.” Poenostavljenost se kaže tudi v (občasni) odsotnosti sklanjanja (“Sm dau pomaranča na miza.”), kjer so vse besede v povedi v izvirnem, prvem sklonu. “Maš ki voda za kava?”  Seveda ne morem mimo povedi šepajočega prebivalca Cerknega, [31]Cerkljan? ki je na vprašanje, kaj se mu je zgodilo odgovoril, da je nategnil kita. [32]Kita sm natjihnu. Čeprav nismo bili niti blizu morja ali velikega akvarija.
Bolj proti jugu se zmernost “neslovenskih” glasov, hrkanja in grkanja zmanjšuje, povečuje pa se uporaba mašila “ma” in hitrost govorjenja. V bližini Kopra se raje ne zapletajte v pogovor z domačinom, ker vas bo prijela velikanska lakota po makaronih. Imeli boste namreč občutek, da se pogovarjate z Italijanom na poživilih.
Zaradi naravnih geografskih danosti (avtocesta) iz Divače lahko hitro pridemo do dela Notranjske, o kateri nimam kaj povedati, razen, da so obrobni del Dolenjske narečne skupine, vendar vse vlečejo bolj na “e” namesto na “a.” In, da do sedaj še nisem ugotovil točne meje te pokrajine na severu. Uglavnem, spodobi se, da gremo v center.
Ljubljana. Glavno mesto podalpske male države, velikih ljudi. [33]Vejica namenoma. Kar se tam dela z jezikom [34]V Ljubljani, ne v vejici. je neverjetno. Če kak slavist kdaj benti o umiranju Slovenščine in narečij, je to zato, ker je predolgo dihal kisik iz Rožnika. Sporočam mu, [35]Slavistu, ne Rožniku.  naj kdaj pride v naše kraje, da se naužije jezika in svežega zraka. Pa narave.
Narečja izumirajo. Slovenska še posebej. Mladina [36]Tudi jaz. študira v velikih mestih, kjer se nekako mora sublimirati in opustiti večino posebnosti, ki delajo naš pogovorni jezik barvit in zanimiv. Jaz sem med njimi, vendar sem res izredno malo v stiku z ljudmi, ki govorijo po “naše.”
Po nekakšni raziskavi sem dognal, da se najbolj trdovratno narečja v Ljubljani držijo Štajerci. In Ljubljančani.
Bodi zadosti.
Al je urjedə, vajš.

References

References
1 Karkoli že to pomeni.
2 Recimo prekmurskega in primorskega.
3 v slovenskem primeru: s trto porasli griči, ki zaradi prevelikega števila zidanic in vikendov onemogočajo prehod na drugo stran (hriba)
4 meja med balkanom, evropejčani in nekimi čudnimi indijci – samo karikiram
5 raje “ukoreninjenost na domačo grudo,” ki onemogoča stike med kulturami
6 Ali pa morda nisem, kdo ve.
7 Sploh ne vem, če ta izraz obstaja in se tudi ne sekiram preveč.
8 Precej nenavadno…
9 Sicer pa sem baje prej znal govoriti knjižno slovenščino kot “naš” dialekt, ki sem ga spoznal šele v mali šoli. !Baje!
10 Če omeniš Ribnico Ljubljančanu bo takoj, prav po kokošje skotil besedo “rajbnca,” ki pa se v splošnem uporablja samo, ko kakšen Ljubljančan izve, da si iz okolice Ribnice.
11 ta, zadnji pojav sicer večinoma izginja
12 “ga” je seveda lahko tudi katerikoli drug glagol.
13 Bivši nemci, romi in polhrvatje.
14 znajo hrvaško
15 Razen, da je pri nas glavni materialni proizvod lesena žlica, pri njih pa dobičkonosna drevesa sekajo šele, ko iz njih iztisnejo zadnjo kapljico tekočine.
16 Govorim o trti. In vinu. Doh.
17 Samo karikiram. Spet.
18 Ki je zavijal le za vzorec.
19 Predvsem, ker so do podtankosti zapolnili tisto luknjo ob Savi in bi bil obvoz predolg.
20 Ne karikiram.
21 V resnici je to čisto res.
22 K sreči.
23 Kar lahko, ker je moj blog. Nananananana.
24 Mogoče sem pa samo šovinist. Kdo bi vedel.
25 Izvor imena, prosim?
26 Bi povedal še kaj več, vendar Korošci in Prekmurci večinoma ne zahajajo v naš del Slovenije.
27 Zavidam.
28 V jeziku, ofkors.
29 Povejo preprosto stvar s čimveč možnimi besedami.
30 Predvsem Primorke.
31 Cerkljan?
32 Kita sm natjihnu.
33 Vejica namenoma.
34 V Ljubljani, ne v vejici.
35 Slavistu, ne Rožniku.
36 Tudi jaz.

18 comments

  1. Tisto glede, da govorijo na fantka je še kako res. Predvsem se takšna govorica najde pri starejših prebivalkah Bleda, lahko pa tudi pri mlajši populaciji.
    Najbolj sexi narečje pa je prekmurščina, še posebej če jo govori kakšna sexi prekmurka. ^^

  2. @nmohoric Starejše. Ravno tu je problem. Vse izumira. Taka lepa posebnost, pa jo ukinjajo….
    Drugače pa itak lahko luštna punca govori uzbekistansko, pa je še vedno v sprejemljivem območju. Takle mamo. ^^

  3. [cenzura]
    Razlika med ribniškim ga in kočevskim da je v tem, da so Kočevarji (Kočevci?) dobesedno naredili glagol iz tega: dam, daš, da. “Ješ solato?” “Dam.”

  4. @m Žal. Brišem, ker lahko ^^
    Kočevarji so itak jezikovni fenomen v teh koncih… Vidi se, da je bil tam naseljen jezikovni otok nemcev, ker njihova govorica nima z okoliškimi prav nobene povezave 🙂

  5. @martina Ok, bom povedal drugače. Prebivalci dotičnih pokrajin se tako dobro asimilirajo, da so popolnoma neopazni (ja seveda :mrgreen: ).
    @Prome Eh pa saj sem vas omenil. Nekaj najbolj blebetavih češpelj poznam ravno iz tam 😈

  6. Ne bi komentirala drugega, kot samo… Primorsko si zelo čudno razdelil. Ok, Severnoprimorska (Ja, bovec je primorski, ne gorenjski) in Koper, pa Cerkno (z Idrijo predvidevam)… Že Prome te je opozoril na Kras…Gorica, Vipavska dolina – predvidevam, da je na ta konec letelo grkanje??
    In sploh ni res, da se mladi v univezitetnih krajih prilagajamo v govorici. Če ne verjameš, te lahko prepričam. N vidm nobenga problema u tem.

  7. @kosoblejka Strinjam se s tabo. Kot vidiš je glavni namen tega bloga norčevanje iz stereotipov izumljenih s strani lokalpatriotov. Vendar ste(so?) južni Primorci (torej vsi Slovenci, ki se imajo za Primorce pa niso severni Primorci: torej so PRAVI Primorci) preveč fajn ljudje, da bi se iz vas/njih norčeval…
    (Mah kje, no. Malce se slabo vidi, ampak sem jih vse skupaj pometal v skupino hitrih govorcev s koreninami v Italiji 😉 )
    Glede prilagajanja je pa tako….vedno se najdejo izjeme. Tisti, ki imajo tudi v mestih “domačo” družbo (nočem si predstavljati dveh ali treh primork kot cimre v študentu….šunder zagotovljen) zagotovo ohranijo več narečja, kot tisti, ki se družijo izključno, ali večinoma z nekimi zunanjimi Ljubljančani ali drugimi in se jim pač prilagodijo… Ali se mar motim?

  8. Pri meni je pa bilo pa ravno obratno: šele ko sem študirala v LJ, sem začela bolj po domače (dolenjsko) zavijat … verjetno zaradi kakega vzgiba po preživetju pa te fore 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.