Behold literarna raja Slovenije

2 comments

1. Ne zastopim!

   Odgovori

2. Ok, čeprav šale niso več smešne, ko jih poskušaš razložiti, se bom vseeno potrudil. Ne beri, če nočeš imeti pokvarjenega okusa v ustih.
   Mihaelova Novela o bršljanu in njena kritika sta smešni sami po sebi že zaradi dolžine. Redkokdaj se zgodi, da bi bila obnova, opis ali kritika dela daljša od zapisa samega. Najbrž je že ta kontrast z vsakdanjim svetom po svoje malce ironičen in posledično smešen.
   Kot drugo smešno skrajnost lahko jemlješ preprostost novele in kompleksnost izpisa njenega komentarja, kar se sme kazati kot družbena kritičnost. Avtor se tako (mogoče) norčuje iz ustvarjalcev, piscev, umetnikov in ljudi željnih slave, ki naredijo nek izdelek nato pa v blodnjah svoje malce bolne domišljije na njem najdejo kvazi strokovne in pomenske detajle, ki pa seveda niso bili namerni. To pa na žalost spominja na metanje kepe v cilj, ki ga imenujem šele ko ga zadanem (ali pa na mojo prigodo pri likovni vzgoji, ko sem na temo “lepota” grobo skupaj zlepil nekaj škatel od čaja, zdravil in šibic, nato pa pred takratno učiteljico zagovarjal svoje skropucalo:”Afrodita je grška boginja lepote, takole pa si jo predstavljam, če bi bila narejena iz škatlastih predmetov,” ter seveda dobil odlično oceno).
   Še en smešen detajl se pojavlja v zgornjih dveh linkih: mešanica dobre ideje, dobre izvedbe in berljivost napisanega, kar je čisto dovolj za privabitev nasmeška (oz. v mojem primeru prhanja sline v ekran).
   Lahko ti zaupam še zadnjo humoristično idejo obeh zapisov: bila sta povod za tale komentar.

   Odgovori