(čaj, vroča voda, prikolica, traktor, luknja, krt)
Milozvočno žgolenje majhnega glasnega ptička, s perjem črne in vijolične barve, se je razlegalo skozi velikansko goščavo. Pel je za cel gozd, hotel je, da ga slišijo in poslušajo, le redki so dojeli njegovo veselje.
Zvok piska vroče pare iz lonca je šinil skozi zbrana zajčja ušesa. Mama zajkla je stegnila tačko in hotela v krop vreči čaj. Z začudenjem je opazila, da je voda, ki naj bi vrela, čisto mirna in komaj pričenja brbotati.
Traktor je zapeljal čez strop zajčje luknje. Ko mu je sledila še prikolica, je eden od podpornih stebrov na hodniku počil. Glasni hrsk je pognal neprijetne mravljince skozi kosmate bele hrbte malih začkov.
Stena v največji dvoranici se je nenadoma začela rušiti. Kamni so leteli skozi prostor, prst se je začela posedati in prah se je posipal s stropa. Oče zajec je zgrabil oster kamen. Njegov najstarejši sin se je postavil ob njega in zgrabil kamen, njegov mlajši brat je zgrabil oster kamen in njegov brat je zgrabil oster kamen. Malce mlajši zajček je zgrabil kamen, njegov mlajši bratec pa je po njegovem zgledu zgrabil oster kamenček. Najmlajši zajček je nekaj časa pomišljeval, nato pa raje zgrabil oster kamenček. Pripravljeni so stali v vrsti, ko je lopatasta šapa prodrla skozi steno.
Nastopila je tišina. Iz novonastale luknje je prihajal top šumeč zvok, kot da nekdo nekaj vleče po pesku. Nenadoma se je v votlini zableščalo nekaj belega. Na tleh je ležal majhen, bel in precej umazan zajček.
Vsi prisotni so obstali z odprtimi gobčki. Ob zvokih oddaljujočega krta je ubošček na tleh odprl oči in začel počasi bledeti. Ostri kamenčki so popadali iz tačk, ko je za njim ostal le še zrak in sporočilce “Tale je pa najbolj verjetno vaš poba. Sosed Krt”
Kam gre mali beli zajček?