Pony ni kolo ali Rdeča kapica #1

Nekoč pred davnimi časi, je v majhni deželi na sončni strani Alp živela Rdeča kapica (lahko si jo predstavljate kot Pamelo Anderson, da zgodba ne bo takoj postala nezanimiva :mrgreen: ). Nekega dne ji je mama naročila naj gre na obisk k svoji babici v dom za ostarele. Mama jo je opozarjala naj bo po poti previdna in naj se izogiba Volčje ulice (skoraj gheto ulice nekje na obrobu mesta). Rdeča kapica ji je za sveto obljubila, da bo šla po daljši poti čez center mesta in potem čez travnike do prej omenjene ustanove (dom za ostarele ne gheto ulice :mrgreen: ). Punčka (P.A. kot punčka 8) ) je vzela svojo rdečo čelado, zajahala svojega mestnega žrebca (ponya – kolo op.p.) in odpeljala na ulico.
Že po kakšnem kilometru so jo izdala pljuča, ker pač ni bila športnica (= večino časa je preživela pred TVjem in pred računalnikom). Tudi neprestano, izmenično škripanje levega in desnega pedala na starem kolesu jo je spravljalo ob pamet. V mislih si je rekla:”Naj si matka misli kar hoče…ne grem po daljši poti!” (you naughty P.A. 😈 spank you! :mrgreen: ) V trenutku je zavila na levo in zavore nekega avtomobila za njo so zacvilile. Voznik ji je potrobil in nekaj vpil, ona pa je samo pokazala srednji prst (spank you again 😛 ).
V zelo kratkem času je prikolesarila (no..prišla, se pripeljala – pony pač ni kolo!) do prepovedanega sadeža (Volčja ulica btw….aja..prepovedani sadež mi tukaj zveni kot ime kakšnega nočnega kluba 🙂 ). Zavila je naravnost v ulico, ki je bila kljub močnemu popoldanskemu soncu zatemnjena in osamljena. Rdeča kapica se je ustavila. Mimo nje je priletel kos plakata, na katerem je bila črnobela slika nekega zločinca in poleg napisano “WANTED” (sej veste tiste scene iz starih vesternov pa to 😆 ). Ravno je dala levo nogo nazaj na pedal in pritisnila, ko so izza neke stranske uličice stopile tri temne postave. Bila sta dva mlajša moška z visoko mastno pričesko in en otrok, ki je izgledal kot pomanjšana karikatura starejših dveh.
Obstopili so rdečo kapico in jo gledali izpod nizko spuščenega čela. Ona jih je mirno gledala nazaj.
Eden od njih se je oglasil:”A mi daš mobi..sam za en klic?” Stopili so še bližje h kolesu…
nadaljujem drugič 🙁 (mogoče)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.