Te počitnice je bil eden izmed mojih ciljev ravno preselitev bloga, vkup z malce študiranja WordPressa, strežniškega prostora in na splošno delovanja spleta. Če dobro pomislim in povem po pravici, mi je zdaj v bistvu zmanjkalo idej za ustrezno zapravljanje prostega časa in bom mogoče celo kaj več napisal. Sicer najbrž ne v nekih titanskih količinah, ker tudi z besedo “počitnice” ciljam bolj na to, da dva meseca pač nimam faksa, še vedno pa opravljam dolžnosti na šihtu. Počitnice, hah.
Če se kdo sprašuje, če stari blog še obstaja: poglej zgoraj desno.
Zdaj, ko smo razčistili takšne malenkosti, pa pojdimo na vedrejše teme.
Letošnje poletje je čas za novotarije in sveže pakirane izkušnje. Pa najsi gre zato, da se s čudovito klapo blogerjev [1]prav zares, veste kako je dišalo! ustrezno velikokrat postreliš z paintball puškami. Ali pa za to, da poskusiš novo hrano. Mogoče tudi kdaj doživiš, da LPP trola pripelje pravočasno in jo seveda…zamudiš.
Vsekakor je letošnje poletje primerno za stare reči. Recimo kolesarjenje, čeprav je v temu primeru manifestirano v bolj žabarskih koncih države, kar najbž niti ni slaba ideja. Ker, ko se na primer naveličaš brcanja v barjanske vetrove, lahko zaviješ na katerega od mini kucljev v okolici in si, stestirano, pokvariš zavore med spustom, kjer te je ujel strašanski naliv in ti gumice enostavno raztopi po obroču. Da je treba v takem primeru imeti ustrezno mero samozavesti, ker se moraš še skozi celotno “mesto” pripeljati do stanovanja, kolo pa se ob vsakem stisku zavornih ročic oglaša kot ranjen politik, pa najbrž ni potrebno omenjati.
In letošnje poletje je zagotovo čas za umirjene reči. Mogoče, ko držiš primerno ljubeznivo roko. Ali pa greš na sprehod tik pred dežjem, ko se vsa lokalna favna poskrije na varno in uživaš v sončnem zahodu nad pšeničnim poljem. Ali pa oboje. [2]mogoč nama pa rata, če najdeva dovolj pšenice pred naslednjo nevihto
Čeprav priznam, da velika količina veličastnih sončnih zahodov v Žabariji zgleda bolj takole:
Ena stvar me bega. [3]v bistvu je več stvari, ampak tega raje ne omenjam, da ne izpadem trapast. V kolikor vzamemo predpostavko, da je človek bitje, ki ves čas išče linjo najmanjšega odpora, oziroma čimvečjo komfortnost v življenju… od kod torej izhaja dejstvo, da si vsak skozi leta nabira vedno več skrbi in odgovornosti. Ne gre mi lajšto, sploh zato, ker vse poteka tako prijetno prostovoljno in skoraj grabežljivo, da je včasih kar boleče za naključne gledalce? Mislim, od kod izhaja tisti cilj in ideal lastnega doma, lastne službe, skrbi za lastno preživetje… Je mar neodvisnost in samostojnost neposredno pogojena izključno z materijalnimi dobrinami, ki si jih sposoben pridobit in vzdrževat. Ali obstaja še kakšen drug način preživetja in življenja, kot je popolna pokornost od družbe vsiljenim ciljem.
Ne me narobe razumet, tudi sam se počutim najsvobodnejše šele od takrat, ko sem se finančno popolnoma skidal z ramen drugih in si sam razporejam svoj čas. Prav tako tudi ne cenim kogarkoli, ki že na večjo razdaljo dehti z vonjem lenuharjenja in smiljenja samemu sebi. Samo sprašujem se, če je to, kar počnem prav in če je smer trenutnega toka stvari res tam zato, da me pripelje…nekam.
Za konec pa še slika ježa, da ne bo kdo rekel, da nisem prilepil slike ježa.
[…] nekaj blogerjev polenilo in samo še vprašanje časa je, kdaj Siol zapre to stran. Ampak ne vsi. Nekdo se je celo prestavil na svoje. Očitno ima v načrtih še ogromno pisanja, medtem ko je od moje […]
Živimo v družbi, kjer je denar vladar. Več ga imaš, bolj si samostojen in neodvisen, laži si razporejaš svoj čas in ga posledično preživiši obdan s čim manj idioti, kot je to sploh človeško mogoče in z zakonom dovoljeno.
Je pa res da večina sredstvo zamenjuje za cilj in se potem taki idioti, kot sva midva sprašujeva, kam smo namenjeni, kam gremo. Ampak denar je sredstvo, cilj so naše ideje, katere lahko uresničujemo s sredstvi. 😎
Govoriš o takem lepem neskončnem kroženju, da človeka kar malo zaboli. Al tud v temu vidiš kakšno elipso, ki je nihče drug ne?
Kako kroženje? O kakih elipsah ti to?
Splošno znano, k koga vprašaš kaj si želi… “velik denarja, da bom kupu avto pa bajto, pa šel na morje…”
Noben pa ne reče, rad bi mel avto tak in tak, rad bi mel tako in tako bajto, hočem na morje tja in tja. Vsi hočejo denar.
Ah. Kakšne elipse, spirale, al kaj so že ble tvoje nedokazane teorije. Neki na to foro, ka te ti jaz vem. 😀
Drugače pa je kroženje ponavadi tisti del, ko služiš zato, da si lahko privoščiš uresničitev idej, vendar je treba tudi preživet, pa to… In potem delaš zato, da preživiš in preživiš zato, da delaš.