Impresija z občasnimi padci v ekspresijo

Sedim pred hišo. Oblaki prekrivajo polovico neba, zato odpade kakršnokoli opazovanje letal (res), ki je bilo na vsakodnevnem sporedu vsak večer v zadnjem tednu. Čričke prav malo briga, če jim nad glavo frči 747 ali A330 in stalno vlečejo tisti svoj čri-čri. Itak eden izstopa kot slon v zasedi za lesko tako po glasnosti, kot tudi po frekvenci. Cepec.
Razmišljam kako bi bilo, če ne bi bilo… nečesa. Če ne bi bilo računalnika bi te misli lahko zajel kot vodo s sitom in jih v telebanskem teku do prazne strani v zgornjem nadstropju skrajšal na  borih: “Am… prej sem sedel pred hišo in poslušal…neke živali.”  Če ne bi bilo tegale… psa, [1]nisem mislil napisati psa, pa ajde, če je že lih tuki ki ima OČITNO veliko željo po nekomu, ki bi ga s svojimi gibljivimi podaljški dlani [2]SSKJ malce pomasiral po glavi in trebuhu, pa še kje po vmesnih predelih, bi lahko nadaljeval prejšnjo misel. Če ne bi živel ravno v 21. stoletju bi morda tudi vedel točno katere živali se oglašajo preko izjemno oddaljenega ropota avtomobilov po polno zasedeni regionalki. Tako se pa zapiramo od narave, zvečer se zaletimo v okno in z primerno stopnjo neprodušnosti preprečimo dostop v privatne prostore tistim najbolj nadležnim delčkom pokrajinske folklore, ki občasno rada spije kapljico ali dve krvi…a hkrati izoliramo tudi del, ki ne odžira, ampak daje.
Svetloba Lune se počasi plazi izza hriba. Kmalu bo cela plošča pogledala preko dreves in s skoraj dnevno svetlobo pokazala enega izmed zadnjih temperaturno milih večerov letos. Mesec vsaj ve kam gre. Jaz se samo bližam prelomnici in razmišljam, če je za njo prepad ali le majhen prag, čez katerega poletiš kot devet let star otrok, si potolčeš kolena, se zasmiliš sam sebi in med odločitve vzameš malce cmihanja in stiskanja zob. Kasneje pa seveda svoje bojne rane kolegom kažeš s ponosom lovca, ki je ravnokar z levo pogačico in malce s sulico premagal najmanj sabljastega tigra.
V dolinici pod hišo nekaj šumi, zato sem za trenutek v konsideracijo [3]beseda se mi dopade vsaj toliko kot “korpuskularna substanca” povzel malce cmihanja in stiskanja zob, podkrepljenega s treningom hitrega umika v zavetje opečnatih zidov, preden sem se spomnil, da se tam nahajajo mukajoče predstavnice štirinožnih prežvekovalcev in ne nemukajoči predstavniki vsejedcev, ki za obiranje gozdnih sadežev uporabljajo nekaj centimetrske kremplje in po velikosti konkurenčne ošiljene čekane.
Na prste ene roke lahko preštejem luči na sosednjih hribih. Svetlobna onesnaženost se vidi le na ljubljanskem koncu, pa še tam je danes ta fenomen prekinila plast vlažnega zraka, ki ji meteorologi in piloti namenjajo posebne besede, jaz pa vztrajam pri “oblak.” Veter vleče, ampak vedno mimo mene. Nikoli ne raztegnem vseh jader, ker bi izgledal smešno, ko bi se večkrat vračal po prevoženi poti v obratni smeri. Na jugozahodni strani dva Airbusa med zvezdami potujeta v Grčijo, preverit v kakšnem stanju je obstal tamkajšnji plod človeške domišljije in imaginarnih pravil, ki rada požirajo sama sebe. Seveda govorim o ekonomiji. In seveda gre preko njune poti tudi DHL-ov 757, ki ima očitno reden urnik ob temu času iz Bukarešte v Trbiž. Tega prav malo briga za grško ekonomijo, grške davke, bankrot ter napovedane in nenapovedane referendume. Končno nekaj s čimer se lahko poistosvetim.

References

References
1 nisem mislil napisati psa, pa ajde, če je že lih tuki
2 SSKJ
3 beseda se mi dopade vsaj toliko kot “korpuskularna substanca”

6 comments

  1. Airline: Croatia Airlines
    Flight: OU423
    From: Dusseldorf, Dusseldorf (DUS)
    To: Split, Split (SPU)
    Aircraft: Airbus A320-214 (A320)
    Reg: 9A-CTJ
    Hex: 501D1F
    Altitude: 34325 ft (10462 m)
    Speed: 465 kt (861 km/h, 535 mph)
    Track: 143°
    Squawk: 2203
    Pos: 45.6816 / 14.6416 trenutno nad tabo 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja