Zraven mene sedi severni medved in me gleda.
Vseeno boljši naslov kot “Tok misli,” a ni? 
Kakorkoli že, nekaj bi rad napisal, pa nimam idej. Občutek imam kot, da bi nekaj hotelo iz mene. [1]Pa ne, ne mudi se mi na wc.
Lahko bi pisal o kiču. O tistih spominkih, ki jih sam ali ti jih nekdo prinese iz ne vem katerega kraja, v kratkem pa postanejo lovilci prahu ali bolje rečeno “pozabki.” [2]Spominki ->Pozabki Pa ne bom.
Lahko bi pisal o stvareh, ki me živcirajo. Jih ni preveč veliko. Pa ne bom.
Lahko bi pisal o besedah samih. In kako bi rad znal pisati kot nekateri. Pa ne bom.
Lahko bi pisal o današnjem dnevu. Pa ne bom. [3]Ker nikogar ne zanima.
Lahko bi pisal o računalnikih, se jezil na ponudnike internetnih storitev… Pa ne bom.
Lahko bi pisal o komu posebnemu. Pa ne bom.
Lahko bi.
Včasih me za trenutek obide misel, koliko je svoboda govora dejansko vredna. Predstavljam si, da bi me nekdo lovil za vsako besedo, ki jo izrečem, napišem. Nato to misel izgubim. Za mojo generacijo je itak brez pomena.
Pa vendar, včasih je svoboda govora precenjena. Že zdavnaj sem nehal brati komentarje pod prispevki, recimo na straneh naše rtvslo.si, ker so brez pomena. Ljudje so pod anonimnim imenom dejansko sposobni napisati kup neresnic in nepreverjenih informacij samo, da bi…… samo, da bi kaj? Kaj ima nekdo od tega, da strese svojo agresijo in nestrpnost na nekem forumu, strani ali blogu?
Kaj pa tisti, ki pretresajo različne teorije zarote in neke češpljeve [4]Ravnokar izumljen izraz za “čudne” politične/družbene/verske ideje? Pa čudaki, ki sanjarijo o nekih vesoljcih, vedeževalcih, horoskopih… Pa vem, da so ljudje različni. Zdi se mi le, da to na internetu pride bolj do izraza. Ravno zaradi svobode govora. Vsak, prav vsak [5]tudi, če ima določene težave z razumevanjem sveta = ni ravno pri sebi = je malce bolan = čustveno prizadet lahko poda svoje ideje preširoki množici.
Tudi, ko sam takole trosim bežne prebliske izkoriščam svoje pravice. Ampak glede na to, da se nekdo zaveda, da za tem blogom stoji [6]Trenutno sedi. nek avtor iz mesa in krvi, se s tem izpostavljam. Izpostavljam sebe, svoje misli, svoje pisanje nekomu, zdolgočasenemu, ki je pripravljen žaliti, blatiti, kritizirati. Vse to gre torej na moje tveganje.
Lahko bi napisal zakluček.
PA NE BOM!
Lahko bi ne komentiral, pa vseeno bom 😛
http://media.fakeposters.com/results/2009/07/27/ocfz7gfzvm.jpg
Dejansko si tisto češčino uporabu… fb dobr funkcionira 😀
@Urška Očitno ne funkcionira dovolj dobro, ker še vedno nisi prišla dlje kot do jajc 🙂
Faks ne funkcionira, ne fb. 😉
Še dobro, da nisi, bi še prebral … 😆
@Snowblind Kakšna misliš, da bi bila posledica? Zaletavanje glave v steno ali nežno praskanje oči iz jamic z žlico? 😆
Vseeno, bi me zanimal zaključek ali pa vsaj sklep… In kot bi nekateri rekli: Right začni se ukvarjati s čim drugim, blog ni zate. Tistih enostavno ne poslušaj.
@nmohoric
Zaključek je na tebi. In mislim, da vem na koga ciljaš. ^^
Potem pa da zaključim.
Nekatere bloge je potrebno jemati ne resno, saj so neresnični ali pa želijo v nas spodbuditi neke ne resnice. Prave bloge tiste vredne branja, pa bomo po navadi zasledili na nekem dnu oziroma tam zavržene v kotu. (slednje je napisano kot prispodoba)