Študentska

leta naj bi bila najlepša.
Nekaj mesecev študija je že mimo, jaz pa še vedno čakam, da se začne tisti del študentanja, ki ga nekateri skoraj epsko opisujejo, ko se pri upokojenskih letih s solzami v očeh spominjajo univerze. [1]Ok, priznam. Ne poznam nikogar takega. Samo splošno prepričanje baje pravi, da je biti študent bolj neprecenljivo kot mastercard in visa skupaj.
Od neke zelo pametne osebe [2]Res pametna. Einstein, požri se. sem slišal idejo, da je študentarija všeč predvsem tistim, ki pridejo iz varnega družinskega kroga nekam na samo, v večje mesto. Tam jim najprej pade IQ za kakih 20%, [3]Iz samega navdušenja nad svobodo. zatem pa se lotijo nadoknadenja zamujenih 18 let neumnosti in nepremišljenih dejanj. V štirih, petih letih. Sam sem se izognil temu, ker sem “na samem” preživel že 5 dijaških let [4]4+1 gratis in mi sedanje  življenje v študentskem domu ni kar naenkrat postalo odskočna deska za dnevne volčje izpade žretja konzumiranja velikih količin alkohola in brezglavega lutanja po mestu.
Druga stvar, ki se študentu ponuja je precej na sveže odkrita polnoletnost [5]18+ = možen nakup velike količine etanolovih zmesi in vstop v razne sumljive klube in možnost udeležbe različnih študentskih žurov. Medtem ko se od tam nekateri ob treh ponoči  domov vračajo s črnimi luknjami v glavi, [6]včasih tudi v čevljih, oblačilih, dežnikih, mobitelih, prometnih znakih… se jaz, predvsem zaradi moje dolgočasne [7]Recimo raje “pomirjene” narave raje zvečer odpravim na en lep sprehod [8]Tudi, če je zunaj minus, ja. in si zbistrim misli. In glavo. In rep. Pač raje to, kot da tromesečni zaslužek študentskega [9]malega? dela zmečem v večeru in pol. Pa naj me kdo obsoja.
Če je to tisto, kar dela druge srečne, naj jih. Študenska pač ni tako lepa. Mogoče jo ima v dobremu spominu vsak, ki je pred leti doštudiral in je to pač edina stvar, ki se je še spomni [10]Ker je univerza pač zadnja od vseh šol. med vsemi svojimi velikanskimi obveznostmi z zaposlitvijo in družino in ostalimi skrbmi.
Da ne bom komu pokvaril veselja in bo mislil, da je biti študent samo preletavanje iz predavanja na vaje in nazaj. Marsikje imaš s študentsko izkaznico različne prednosti. Recimo…poceni hrana na [11]precej bebast sistem bonov. In članstva v različnih knjižnicah (kakšno celo zastonj). Pa ljudje te ne gledajo čudno, če pod roko nosiš tri pakete wc papirja. [12]“Aja, sej ta mora bit pa iz študenskega doma tamle..” [13]Pač cimra (ga) veliko serjeta, kaj hočem.

References

References
1 Ok, priznam. Ne poznam nikogar takega. Samo splošno prepričanje baje pravi, da je biti študent bolj neprecenljivo kot mastercard in visa skupaj.
2 Res pametna. Einstein, požri se.
3 Iz samega navdušenja nad svobodo.
4 4+1 gratis
5 18+ = možen nakup velike količine etanolovih zmesi in vstop v razne sumljive klube
6 včasih tudi v čevljih, oblačilih, dežnikih, mobitelih, prometnih znakih…
7 Recimo raje “pomirjene”
8 Tudi, če je zunaj minus, ja.
9 malega?
10 Ker je univerza pač zadnja od vseh šol.
11 precej bebast
12 “Aja, sej ta mora bit pa iz študenskega doma tamle..”
13 Pač cimra (ga) veliko serjeta, kaj hočem.

8 comments

  1. @sezirey “Vsakemu svoje” je kompromis. Nekateri, za razliko od tebe, poskušajo maksimalno izkoristiti teh nekaj let, da preizkusijo čimveč stvari in doživijo maksimalno največ. Pa saj, veliko izkušenj pride prav v življenju, vendar je nekako treba imeti mero pri vsaki stvari…

  2. doživeti maksimalno največ, zame ne pomeni da žuraš in se ga napiješ…to mi ni vodilo življenja, čeprav grem ven z prijatelji ni to središče mojega življenja…
    no kot praviš vse ima svoje meje 🙂

  3. Meni je pa zanimivo to, da kot Ljubljančan nekako ne opazim razlike med super partiyi in normalnim življenjem kot je sprehod itd. (brez zamere), saj mi partiyi predstavljajo vsakodnevno rutino spanje do 15-16 nato rithanje za ven in potem žurka pri sosedu kolegu ali kar nekje (prakticiramo da se povabimo na parti)potem pa še razne študentske zabave, brucovanja in tako naprej. Ritem mi ni več naporen, saj sem se navadil na nočno življenje.

  4. Tu se pa ne bi mogel strinjati bolj. Najbolj opevajo dijaško, študentsko življenje hribovci(lahko užalim kogarkoli ampak zakaj bi iskal neke lepe besede, ko tako ne pridem do izraza).
    Zanimivo, da čeprav tako navajeni na kmečko življenje v krogu družine v stiku z naravo, tako hrepenijo po “večji količini” družbe, ki jo dobijo v študentskem naselju in izgleda, da jim je najbolj pomembno od vsega prav to.
    Alkohol, hvaljenje o vsakem prepitem decilitru le tega haha
    Naj povem, da sam prihajam iz vasi obdan s sosedi in so mi vse te stvari, ki so novim študentom sedaj nekakšna svetinja že zlajnane in jih razumem drugače.

    Tudi dijaška leta sem preživel v internatu in prav živci so trpeli, ko vidiš zaostalega človeka, ki je končno uspel pobegniti iz kletke. Soočen z novim, siromak ne ve kje mu je ubrati pravo pot in smešno je gledati retarda, ko se ne znajde v civilizaciji. Jezus, ko se samo spomnim nazaj stilov oblačenja. Če celo otroštvo preživiš v delavskih hlačah ter mašni obleki normalno, da se siromak zmedeš ob obisku mestnih trgovinic in si pač ustvariš svoj stil(ne svoj ampak pač posnemaš ostalo civilizacijo, ker prej kaj takega nisi videl) ki je v bistvu retardiran ampak seveda se tebi zdi top moda in drugi inteligenten stil se ti zdi neokusen.

    Potem glede cigaretov haha. To, da bo tak človek kadil je dejstvo, pravilo, ki ga je potrebno zapisati. Vsi moji prijatelji, sošolci iz opisanega so začeli kaditi, kadijo, ostali ne in niso začeli. Kar je meni nekaj najbolj retardiranega( da kadiš zaradi drugih, da si đek), tisti prestrašeni, ki so doma trpeli še batine:) si recimo ne upajo.

    O tem bi lahko pisal najmanj knjigo.

    Hvaljenje glede alkohola pa tako standardno na spisku ( tudi sam pijem, zaradi razpoloženja, slovenske tradicije ampak imam do tega drugačen odnos, sem drugače vzgojen imam drugačne vrednote)

    Izgleda kot, da jih potem doma spet zaprejo v kletke.

    In potem bodo zanamcem govorili o svojih študentskih letih kot o nevem čem.
    Zanimivo pa da smo bili mi še med zadnjimi generacijami, ki so to doživele tako extremno saj internet omogoča, da se razvijejo še tako izolirani. Če je to dobro ali slabo ne vem.
    Niti ne mislim, da sem kaj več zaradi ljudi s kmečkega(osamljenega) področja ampak pač pride do trenja ob stiku tako različnih civilizacij, kar je najmanj, smešno.

    Rad kategoriziram, profiliram ljudi in pri tem sem kar uspešen. Etremnih izkušenj ni manjkalo…
    Ko se malo poglobiš, takoj vlečeš vzporednice.
    Recimo zanimivo, kako mi je sedaj lahko najti dijaka, študenta, ki je preživel otroštvo brez očeta. Kot da bi bili ožigosani.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.