Vse je enkrat

prvič. Tudi prvi dan na fakulteti.
Mislim, ko ti kljub zarošenim oknom nekako uspe izstopiti na pravi postaji razmajanega avtobusa in priti do vhoda v fakulteto [1]ki je dvojen, vsi pa hodijo samo skozi ena vrata si kar nekako oddahneš. Ko pa zagledaš avlo polno postavajočih brucov [2]vadijo, da bodo postali profesionalni postavači pardon študenti in ti v ušesa udari strašanski hrum hihitajočih se deklet, ki ga nisi slišal že od zadnjega dneva pouka v četrtem letniku, te stisne v grlu in zaščemi v želodcu.
Postaviš se na neko mesto, kjer nisi ne preveč na samem, niti preveč v gneči, da čim manj izstopaš. Poiskusiš biti izviren in se delaš, da nisi izgubljen, ko pa se ozreš okrog vidiš, da to že počne približno večina vseh prisotnih. Ura potuje z grozno počasno hitrostjo [3] ene sekunde na deset desetink sekunde. in preden se formalna prireditev začne uspeš zaključiti,  da si na internetu narobe prebral navodila o uri in datumu začetka, da si ponesreči prestavil uro na telefonu, da si najbrž edini butec, ki se mu v tisti veliki skupini niti približno ne sanja kakšen program sledi. Ravno, ko ti misli zaplavajo v smeri, da si najbrž prišel v napačno stavbo se začne nek nagovor dekana in vsi se pomaknejo proti pripravljenim stolom [4]ki jih je seveda premalo.
Pogumno zakorakaš mimo vseh zasedenih sedišč in se usedeš naravnost v prvo vrsto, tega pa seveda ne stori prav nihče drug, razen še ene podobno izgubljene dekline. Možgani ti pričnejo delovati s polno hitrostjo, ampak do kakšnega boljšega zaključka kakor, da obstaneš na mestu, izrinjen iz črede in ponovno poskušaš zbujati čim manj pozornosti. [5]kar pa je sedaj malce težje
Začne se zasipavanje z informacijami o imenih profesorjev in predstavnikov različnih študijskih smeri, [6]seveda si vse to zapomniš na koncu pa gručo razpršijo po različnih prostorih (ki so seveda drugi, kot tisti, ki so bili objavljeni nekaj tednov prej na internetu).  Ko skupaj z nekaj izgubljenci iz istega programa uspeš priti v pravo nadstropje, tam ni označene predavalnice, ki jo poskušate najti. Po nekaj krogih [7]dobesedno – fakulteta je sestavljena iz krožnih hodnikov najdete prava vrata.
Kaj se dogaja notri pa je na temu blogu cenzurirano, ker mariskdo že ve, če pa koga zanima, naj enkrat sam postane bruc.
p.s.
Dobili smo črne majice z logotipom fakultete, kemični svinčnik in beležko. Dovolj bo za 5 let študija.

References

References
1 ki je dvojen, vsi pa hodijo samo skozi ena vrata
2 vadijo, da bodo postali profesionalni postavači pardon študenti
3 ene sekunde na deset desetink sekunde.
4 ki jih je seveda premalo
5 kar pa je sedaj malce težje
6 seveda si vse to zapomniš
7 dobesedno – fakulteta je sestavljena iz krožnih hodnikov

4 comments

  1. @1tujec Zagotovo imava kar precej hudo konkurenco.
    Hvala za palec, pa naj bo obrnjen gor ali dol. Tvoj blog si tudi absolutno zasluži tistega prvega. In nekako me asocira na knjigo za maturo s slovenščine 2010: Francoski testament, ko govoriš o razlikah v jezikih in prevajanju med njimi.
    LP
    NF

  2. Zdej pa vem, zakaj se nisva nič videla! 😀
    Medtem ko si pridno sedel v 1. vrsti, sem izredno pozorno poslušala zadaj pri avtomatu za kavo. 😛

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.