lomljenja, razbijanja, podiranja. Vonj betonskega prahu v zraku. Večerna ura kliče mrak in temo. Zaspanost pada na utrujene oči. Glava se trudi zdržati premočan pritisk. Po njej pa se sprehaja le ena sama misel:
Ej, a bi lahko nehal razbijat zdele s tole štemarco, k me en fejst spat tišči?