Drevo se je počasi primajalo mimo majcenega zajčka, ki je ravno čakal na prvi avtobus v dnevu. Ali je bil mogoče zadnji. V glavi se je podil po modrih mislih:”Ali je ob treh u bistvu zgodaj zjutraj ali pozno ponoči?” Vonj ga je poščegetal po prijetnih korenčkovih brkih, ko je s pločnikom zadel v kratek bel repek.
S steklenico je zatipal za tačko, glasno rignil, malce zakinkal, spodil bele oči izpred barve in glasno naznanil:”Saaam….še en pijan, pa bom…khrm… flašo….” Rekel je, na kaj se je ravnokar zasmejal in pomislil. V zvoku mu je odvanjalo nemarna ušesa, tako da je raje naslonil stekleno steno na mrzlo glavo in že ga ni bilo več.
V alkoholu je ostal samo še vonj po zraku.
Kam gre mali beli zajček?