Metalik črna Honda je s polnim plinom skoraj priletela iz avtocestnega izvoza. Na najpočasnejšem semaforju na svetu je svetila oranžna luč, kar pa ni ustavilo svetlečega mladeniča za volanom, da ne bi še malce privil plina. Z eno roko na prestavni ročici in škripajočimi gumami je zvozil križišče. Takoj je dal vsem konjičkom pod pokrovom priložnost in se lotil prehitevanja treh avtomobilov pred seboj. Seveda tik pred nepreglednim ovinkom, kar je poskrbelo za močno dozo zaviranja. Fant je za las ujel čigumi, ki ga je drugače stalno divje žvečil, da mu ni padel iz ust, sproti še malce povečal glasnost super ozvočenja v prtljažniku in pognal naprej.
O varnostni razdalji ni razmišljal že od zadnje ure vožnje v avtošoli, zato je skoraj odtisnil Hondino značko v zadnji del vsakega avtomobila za katerim je vozil, dokler ga ni seveda uspel prehiteti. Ob vsaki počasneli, ki je zunaj naselja vozila samo devetinosemdeset kilometrov na šestdeset minut je postal razdražen, čeljust pa mu je pričela delovati s trikratno hitrostjo zvoka.
Padel je mrak, ropotajoč zvok navitega motorja je odmeval po osamljeni gozdni cesti. Pri velikanskih obratih z najvišjo prestavo, so kolesa z vsemi močmi držala avtomobil na cesti. Poba za volanom se je odločil, da je ob enajstih zvečer mogoče že čas, da sname sončna očala. Obesil jih je pod brado, nekam na roza majico. Pred avtomobilom se je kar naenkrat pojavila neka žival, zaslišal se je tresk, zavore so zatulite, čigumi pa je končno padel nekam na temna tla.
Vrata so se dvignila, ven je stopila športna superga, za njo pa še ena. Zaprepaden je dečko odšel do majhne sence na tleh. Iz žepa je potegnil mobitel in posvetil na trupelce. Odskočil je, ko je iz glave zajčka planil snop modrih isker, celotno telo pa je buhnilo v plamene in izpuhtelo.
Z odprtimi usti je obstal na sredini ceste, v živi meji ob strani pa je začudeno grizljal travo majhen bel zajček. Prav nič mu ni bilo jasno, kam je izginil njegov kolega, ki se je še pred dobro minuto z njim podil naokrog in kaj pomeni tisto glasno razbijanje in luči v veliki škatli.
Po krajšem premisleku je naredil tisto, kar zajčki najbolje znajo. Obrnil se je in s polno hitrostjo oddirjal nekam stran od ceste.
Kam gre mali beli zajček?