Facebook

Še pred nedavnim sem vsakemu, ki me je hotel poslušati (no ja, vmes so bili tudi tisti ki tega niso želeli), razlagal da mene na Facebooku ni in me ne bo. Govoril sem, da me čredni nagon ne more potegniti s sabo (“če so vsi gor ni nujno, da bom tud jst”), kar se je sicer uresničilo.
K prijavi me je namreč pritegnila neka druga stvar: pristna radovednost (firbec po domače). Temu se niti ne čudim, če predpostavim da sem odraščal z natančno tremi sestrami in eno mamo. Lahko rečem, da mi je pretirana zvedavost nekako privzgojena =).
Torej, sčasoma sem se prijavil na Facebook, brez najmanjšega pojma kaj zadeva je in kako izgleda. Ok slišal sem že, da je to socialna mreža, da so prijavljeni že skoraj vsi internetni uporabniki in tudi da sama stran pomaga raznim trgovcem krasti osebne podatke. Malenkosti pač.
Naprej: takoj po vpisu sem dobil nek mešan, melanholičen občutek, da se tole pa morda ne bo dobro končalo. Od prej sem bil vajen nekega preglednega, dobro izraženega sloga socialno-povezovalnih strani kot je netlog ipd. Ugotovil pa sem, da je Facebook vsekako boljši od konkurence ker ima:
1.Odlično varnost
Ko v začetku dodajaš prijatelje, moraš vsakič vpisati kodo, ki jo vidiš na sliki (saj veste, tisti 4x prečrtani, zamazani in v vse mogoče smeri zakrivljeni znakci, ki branijo dostop robotom). Vse v redu in prav, če ne bi bilo te omejitve čisto pri vsakem prijatelju, nadaljni dve uri (v katerih dodaš ogromno, ogromno ljudi). Seveda sem se zaradi tega počutil neverjetno varnega in prav popolnoma nič znerviranega 😐
2. Ogromno prijavljenih
Smisel socialnih mrež je ravno v tem: dobiti čim več prijateljev in z njimi….. no ne vem kaj naj bi v bistvu sploh počel z njimi.
V nekaj trenutkih po vpisu ti popolnoma nenadležna popup aplikacija ponuja iskanje novih prijateljev prek msn kontaktov. In sicer tako, da ji poveš svoje msn uporabniško ime in geslo, ona pa ti v zameno pošlje na vse e-mail naslove tvojih msn kontaktov kričeča povabila na Facebook. Za tiste, ki msn uporabljajo v poslovne namene in dobijo vsi njihovi poslovni kolegi tale prijazna vabila, ji verjetno ni mar.
Brez težav odkriješ veliko davno izgubljenih prijateljev, sošolcev, sorodnikov. V realnem času zveš za njihove rojstne dneve, kaj delajo in včasih tudi pregledaš celotno njihovo stanovanje na slikah, vidiš jih v vsemogočih agregatnih stanjih (Cviček™) in pozah.
3.Veliko zmožnosti
Res neverjetna ponudba vseh mogočih aplikacij, od kvizov, ki računajo koliko te kdo pozna, družinskih dreves, izračunov koliko možnosti imaš, da boš zbežal pred policijo, do pretepa z blazinami (choose pillow, now you’re in the lead….aha…).
Brez težav lahko postaneš oboževalec svoje najljubše glasbene skupine, športnika, igralca ipd., če pa meniš, da mora biti čokolešnik zmešan tako, da žlica stoji v njem, boš (najverjetneje) kmalu našel skupino somišljenikov “Čokolešnik mora biti tako trd, da žlica v njem stoji” (zadeva ne obstaja, ali pač…nisem preverjal). Seveda lahko tako skupino ustanoviš tudi sam. Če pa bi rad sodeloval pri masovnem spreminjaju sveta, se lahko priključiš eni od skupin, katerih ustanovitelji za stavo prepričajo nekega splošno izobraženega  Keblovega Martina, da si ob določenem številu članov pobrije glavo. Morda pa izbereš tisto, pri kateri Hartmanova Majda ob 1200 članih pride na maturantski ples s kosmatimi nogami. Saj pravim – neverjetne zmožnosti.
4. Slike
Kaj bi v današnjem svetu počeli brez slik. Na Facebooku je nekako obvezno redno objavljanje fotografij z zadnjega partya ali, za mladostnice, najnovejšega “starševnidoma” kopalniškega fotošutinga (photoshooting, op.a.). Seveda slike same po sebi ne bi bile zanimive, saj je edina stvar ki jo počnejo, dvigovanje ega ljudi na njih zato Facebook ponuja odlično storitev dodajanja oznak, ki z okvirčkom pokažejo kdo je na sliki (na skupinskih slikah je zadeva natančna kot slep krmar tankerja).
Stran samodejno, ob dodajanju, zmanjša velikost in kvaliteto slike, na sebi pripravno velikost, ne glede na popačene obraze, zamazana ozadja, potemnjene predele itd… Pa vendar, kdo bi se pritoževal? Bomo pač slikali bolj jasne slike kajne?
5. Varstvo podatkov
O temu je bilo po internetu ogromno napisanega. Še posebej pred nedavnim, ko je nekdo opazil, da je Facebook spremenil vpisno pogodbo o varovanju in izbrisu osebnih podatkov. Prej je veljalo, da se podatki ob izbrisu računa izgubijo, po novem pa jih lahko Facebook obdrži in z njimi počne nemarne stvari.
(Mene osebno zelo skrbi, kaj bodo recimo naredili z informacijo, da v prostem času zelo rad brcam kamenčke?) No seveda, obstajajo ljudje, ki pišejo v tiste obrazce resnične, legitimne in iskrene stvari. Če nekdo izda svoj domači naslov, telefonsko številko in mogoče (zakaj pa ne?) še številko in pin bančnega računa, je zagotovo brez problema žrtev kraje podatkov. Ubožec….
5. Vzpodbuda k pravilni rabi slovnice in nadgrajevanju Slovenščine
“Obrazna knjiga” (če kdo ne ve od kje pride ta izraz naj mi piše in dobil bo kratek sestavek o prepelicah in morda tudi razlago) ima nekje na vrhu strani neko zadevo. Ne vem sicer kako bi jo pravilno poimenoval, (na netlogu se temu reče “Krik”) v njo pa lahko poleg svojega imena vpišeš poljubno besedilo, ki ga vidijo vsi uporabniki. Stvar je v tem, da se mora besedilo obvezno začeti s tvojim imenom. Torej:”Ime Priimek Sporočilo”. V angleščini je pisanje o sebi v tretji osebi še nekako sprejemljivo, v mojem rodnem jeziku (Slovenščina) pa izzveni precej……otročje.
Recimo: če si od Janeza Jalna sposodim Cvetkovo Cilko, ki jo zelo skrbi za bolnega Viktorja, v današnjih časih ne bi sosedi potožila:”Zelo me skrbi za Viktorja, ki ima jetiko.” ampak bi se potrudila in svojim prijateljem zapisala:”Cvetkova Cilka je na konc z živci ker je Viktor bolan” ali pa morda celo:”Cvetkova Cilka fUra sAfr k je Viki buban”
Vem ja.
Zaključek:
Storitve Facebooka zagotovo predstavljajo našo svetlo prihodnost (Big Brother is watching you!), v kolikor jih ne uporabljamo s pametjo, mogoče tudi možgani. Ne vem.

2 comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja