Osmišljena

Vesolje je kaos. Sestavljeno je iz globalnega nereda, ki ga poskusa osmisliti samo človek in iz njega dela lokalni red, ki je zaradi vložene energije obsojen na propad – na dekadenco in vrnitev v prvotno stanje živega kaosa. Če ne bi bilo časa, ki z večjo količino kratkih enot poskrbi, da je lokalni red vsaj za nekaj mišjih dihov navidezno smiseln, bi bilo vse…brez smisla.
Potem sem pa pustil kariero intelektualca bolj usposobljenim ljudem in se vrgel v lepše vrtince. In ugotovil, da je lažje početi stvari, pri katerih se vsak dan še vedno zaveš, da še veliko ne veš, ampak v sebi skrito nosiš vsaj osnovo, da jih sploh lahko kdaj dojameš. Pa potem opustiš iskanje smisla življenja, ker kot najstnik najdeš kvečjemu samo smisel trenutka. In življenje je samo trenutek v milijardah let vesolja. Delček utripa srca, ki žene vse proti koncu in daje vedeti, da nič na svetu ni svetega in nič svetega ni svet.
Potem te po glavi udari vsakodnevnost. Živiš v generaciji, ki ji je preteklost nepomembna, ker odpira stare rane nacije in dela zdraho med ljudmi, ki bi s sodelovanjem dosegli čudeže. In v generaciji, ki nima prihodnosti, ker je že jutrišnji dan bližji negotovosti. Nestabilnost v sistemu, ki ne bi smel obstajati. Neuravnovešenost imaginarne vzpostavitve, ki kljubuje vsem pravilom vesoljnega kaosa in jo zato tudi najeda karies človeških šibkosti. Nagoni, pohlep, krhkost uma in strah pred neznanim. Sovražniki današnjega človeštva se kažejo vsepovsod, le pogledati je treba globlje. Ali pa bolj od daleč.
Kakorkoli že, nekaj odstavkov, ki sem jih sestavil na WC-ju. Mea Culpa. Zdaj pa k resnejšim stvarem.
Primerna količina menjujoče vročine in hladnega deževja je moje grlo pripravila k predaji. Glede na to, da na šihtu več ali manj komuniciram in ljudje niso preveč veseli pogovora z nekom, ki zveni kot star traktor, to pomeni bolniško. Vendarle pri delu preko napotnice to ne pomeni čisto prave bolniške. Kljub temu paše malce pavze, da lahko ždim v mračnih prostorih in pustim svetu, da teče mimo mene. Se bova že še srečala, ko bo čas za to.
Vobče počutje pa je sicer v našem koncu v redu. Še vedno odštevam dni od tistih dveh strašljivih izpitov, še vedno se nisem obril in še vedno strašansko grdo gledam naključne mimoidoče, da jih slučajno ne popade želja, da bi me vprašali za smer, ali po trenutnem času. Še vedno ne maram preveč Ljubljane, našel sem idejo za diplomsko nalogo, srečal podivjanega tigra,
Simple, Free Image and File Hosting at MediaFire
letalsko floto
Simple, Free Image and File Hosting at MediaFire
in s pomočjo sarkazma rešil zagato pošiljatelja, ki mu je moj soimenjak dal napačen mejl naslov [1]kot že mnogim kmetijskim prodajalnam poprej, ampak to je druga zgodba in tudi po štirih razumljivih sporočilih ni dojel, da piše napačni osebi.
Simple, Free Image and File Hosting at MediaFire
Kaj drugega pa drugič. Kaj tretjega pa tretjič

References

References
1 kot že mnogim kmetijskim prodajalnam poprej, ampak to je druga zgodba

2 comments

Dodaj odgovor za NuckinFuts Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja