Tok misli #16

Nikoli nisem bil dober v tem. Sprejemanju težkih odločitev, mislim.
Lagal bi tudi, če bi rekel, da sem kdaj blestel v odločanju o sploh čemerkoli. Presneto, že če imam v križišču možnost dveh različnih poti bom izbiro raje prepustil naključju, [1]recimo..če gre naključna oseba pred menoj na levo, bom šel desno, ali kaj podobnega kot da bi dejansko prevzel odgovornost za tisto dejanje. Ali pa grem še korak dlje in se odločim brez razmisleka, potem pa sproti ugotavljam, če je bila izbira pravilna. Nič pa ne more nadomestiti občutka, ko človeku uspe pretehtati celotno situacijo, požreti vse morebitne žrtve in izbrati eno od poti, kasneje pa ugotoviti, da je korak na njej trden, ter da je razgled več, kot samo čudovit. Cilj? Cilj pri takšnemu počutju sploh ni pomemben. [2]Čeprav se zdi čudovit in prekrasen. Ampak oddaljen.
Pa naj se sliši še tako hipotetično.
https://www.policeready.com/wp-content/uploads/2012/08/How_to_prep1.jpg
Relativnost. Tista majhna zakonitost, ki definira vsakega človeka, da lahko sebe jemlje kot unikat. Drugačen med enakimi. Pogled od znotraj, katerega definirajo pretekle izkušnje, spomini in udrihanje okolja, nam daje možnost, da se med seboj diferenciramo, mislimo različne reči, izrečemo drugačne povedi ob določeni možnosti. Kako lepo je, če spoznaš nekoga, za katerega se zdi, da ti izza ustnic krade besede in jih pove stokrat lepše od tebe, še preden sploh sprožiš vokalne organe. Ampak to je zgodba za kdaj drugič. Smisel te teme najdem v duhu odraščanja, ko se v prvem razredu osnovne šole človek čudi velikosti, zrelosti in suverenosti osmošolcev, ob koncu šolanja debelo gleda prvošolce, ki so mu veliki komaj do kolen, pri mojih letih pa se sprašuje kako je možno, da je bil kdaj v življenju tako trapast. Sicer pa sem še veliko premlad, da bi pljuval čez “današnjo mularijo,” čeprav ne zanikam, da bi se kdaj rad. Sploh, kadar gledam facebook objave katerega mlajšega [3]bližnjega in daljnega sorodstva, katerih mentaliteta je čisto preveč…ovčja.
Popularnost, ja. Za človeka, ki se že celo življenje iz lastne volje izogiba [4]bom rekel raje ..se POSKUŠA izogibati.., ker mi gre popolnoma za en drek “normalnosti,” klasiki, najpogostejši statistiki, ali podobno, se še dobro držim, da nisem postal hipster. [5]And we dont like those, because they smell funny (Mogoče pa bi, če bi bil nekaj let mlajši in za nekaj let bolj trapast.) Od vedno mi ostaja neznanka kaj je smisel te neizprosne diferenciacije, ki tako velikokrat prede življenja mnogih ljudi, po večini seveda najstnikov, ker smo na konec še vedno vsi samo ljudje. Krvavi pod kožo in nezmožni pretvarjanja primarnih nagonov v karkoli koristnega.
Sicer pa nič od tega ni pomembno za vsakdanje življenje. Ravno tako, kot politika, novice, športni rezultati, trapasti filmi, nanizanke, članki, reklame, glasba in ostalo, kar dela našo civilizacijo to, kar je. Zdaj pa mi oprostite, grem dalje gledat nanizanke.
Vsekakor pa so zdaj počitnice, [6]vsaj zame zato bo ta objava kratka.

References

References
1 recimo..če gre naključna oseba pred menoj na levo, bom šel desno, ali kaj podobnega
2 Čeprav se zdi čudovit in prekrasen. Ampak oddaljen.
3 bližnjega in daljnega
4 bom rekel raje ..se POSKUŠA izogibati.., ker mi gre popolnoma za en drek
5 And we dont like those, because they smell funny
6 vsaj zame

5 comments

  1. Kako prav si zapisal…cilj, ko je enkrat dosežen, kar izgubi čar, saj imamo že novega na zalogi…pot, ta je tista prava avantura in seveda želja po nečem, pa naj bo dosegljivo, ali ne…

  2. Naj te opomnem, da je vsaka nova generacija bolj neumna, zato mi… moja generacija ni bila nikol tako neumna, kot je današnja. 😀

    Najstniki potrebujejo predalčke za identifikacijo, za potrebo po druženju. Z leti se naučiš preživet in zaživet v samoti brez potrebe po predalčkih in neumnih definicijah.

  3. @valentinaa V bistvu tudi pot včasih ni vse, ker pač nočemo it v ekstreme. U izi, to je plan.

    @Sakir Vsakič, ko mi kdo trobezlja o takšnih rečeh se spomnim grških filozofov…

    ….The Greek philosopher Plato studied under Socrates. Plato complained
    about the youth of the day, also. “What is happening to our young
    people? They disrespect their elders, they disobey their parents. They
    ignore the law. They riot in the streets inflamed with wild notions.
    Their morals are decaying. What is to become of them?”….

    Prosim, ne ga srat. Napredek tehnologije je trenutno najhitrejši v vsej zgodovini človeštva in potencirano raste. Tvoja generacija še drži nekaj niti, ampak jih bo kmalu izpodrinila mlajša, pri kateri je gaussova krivulja popolnoma enaka, le številčnejša. :mrgreen:
    Sicer pa ne bom več komentiral te teme o predalčkasti družbi, ker je pametnarit na svojem zadnjem blogu vse skupaj zajel milijonkrat bolje.

  4. Ah, te čudovite odločitve, ki jih vsi zahtevajo od tebe. In iz katerih delajo en velik bavbav. Odločitev za srednjo šolo, za faks, za izbiro mentorja za diplomsko nalogo … in na koncu se za odločitve, kjer ni bilo prisotne neke velike želje (in zaradi nje tudi ne neke “velike ideje”, ki bi prevladala nad ostalimi možnostmi), izkaže, da pravzaprav niso tako zelo pomembne. Ali pa se izkaže ravno obratno; neka na videz majhna in preprosta odločitev se v prihodnosti izkaže za veliko. Vsaj po mojih izkušnjah :mrgreen: Itak je pa tako, da so “velike odločitve” zgolj tiste, ki jim sam pripisuješ pomembnost. Oziranje na okolico in slepo sprejemanje njihovih vrednot in prioritet zna biti bolj ovira na poti do lastnega sebe. Ravno tu se skriva tvoj odpor do ovčk sledlik in strah pred tem, da bi postal ena (in seveda trud v to smer, ki ga opisuješ). Včasih niti ni pomembno, kako izgledaš ali kaj počneš, bolj pomemben je miselni angažma, s katerim se česarkoli pač že lotevaš. Konkretno bi lahko tvojo željo po drugačnosti (vsaj sodeč po tvojem pisanju) opisala ne zgolj željo po “biti drugačen”, ampak bi k temu dodala še “drugačen od ostalih (ki sledijo)”. Hipster pa je ravno obratno. Tu imaš moj dokaz, zakaj pot do hipsterja ni drugačnost, ampak ravno zlivanje z okolico in trenutno modo, kazanje neke kvazi drugačnosti navzven, medtem ko notranjost ostaja ovčja in zgolj sledi. Zato ti ne gre dobro, ker nisi postal hipster, ampak je bila to pravzaprav edina logična posledica cilja (ali vsaj smeri), s katerim se ločuješ od ostalih. To ti lahko povem iz tistih koščkov, ki jih dobim iz tvojega pisanja. (:

  5. Wau, prvi odstavek me je impresioniral …pa ne vem če toliko samo bistvo, ampak to, da jaz ne bi znala to nikoli tako dobro povedat.
    Uh lej, kompliment 😛

Dodaj odgovor za nalivka Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja