Tok misli #11

Človeško bitje je na splošno butelj. Ne samo, da smo iz preprostega načina življenja po nagonu prešli na tako imenovano “civilizirano družbo,” kjer je treba prav ves čas premišljati o tako abstraktni stvari, kot je prihodnost. Ne samo, da si uničujemo planet. Po vrhu vsega še nikjer ne obstaja univerzalni priročnik za življenje, ki bi ti dal kakršnekoli smernice za pravilne odzive. Edina izbira, ki jo kvečjemu dobiš, je med ponavljanjem za drugimi in svojeglavostjo.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=hYY-a0_Bb9Y[/youtube]
Vsak človek ima v sebi nekaj, kar bo za vedno ostalo popolnoma njegovo. V vrsti na zunaj enakih pripadnikov naše vrste je posameznikov pogled na svet vedno univerzalen. Eksterni odzivi so seveda prilagojeni na družbo, notranjost pa obstaja kot mehurček zraka v slabo ulitem kipu. [1]ali pa smo tisti, ki jim je to normalno shizofreniki..neki je  Vsak najmanjši element pa prinese svoj elektron temu velikemu atomu, ki mu rečemo družba in bo počil šele, ko bomo razcepili jedro. Z močno eksplozijo. Tako, kot delujejo bombe, le da bo tokrat namesto gobe v zraku kopica tepcev.
In iskanje partnerja. Nekaj, za kar splošno mnenje pravi, da je obvezno in nujno za vsakogar. Mislim, logično je, ker se drugače naša vrsta enostavno ne bi mogla reproducirati. Problem je le v obilici abstrakcij, ki se postavljajo pri tem. Od besedne zveze “midva hodiva,” ki pomeni nekaj podobnega kot, da se dva posameznika občasno dobita in se tipata po življenjskih lastnostih in ocenjujeta primernost za nadaljnje ukvarjanje drug z drugim, pa vse do “skupne prihodnosti,” ki predstavlja pojem, romantično predstavljen kot čudovito zvončkljanje zvonov, petje otroških pevskih zborov, [2]Lahko tudi Dunajskih dečkov. frfotanja metuljčkov in happily ever after zabave. V resnici pa zunanjemu opazovalcu skorajda ne bi mogel razložiti kaj poroka sploh pomeni v dolgoročnem pomenu besede. Življenje, ko se dva odcepita od njune običajne družbe in brez zgoraj omenjenega priročnika živita eden zraven drugega. Brez določenih pravil, brez napovedanega trenutka, ko bo ta abstraktna povezava mogoče prišla prav, mogoče pa bo v napoto…
Vse štima, življenje je v redu, sreča je le korak stran, del tebe pa se zgraža nad svetom kot takšnim. Dokaz, da človek ne more biti nikoli zadovoljen, kaj šele brez želja. Vsaj sanje mi ne hodijo v napoto, ker jih ni. Smisel je preživeti do jutri in tam odkriti nov dan, ki se neumorno približuje. Brezpredmetno ponavljanje istih not, vsakodnevno prestavljanje nog po stopnicah, ki peljejo do istega nadstropja daje občutek zanesljivosti, varnosti. Potem pa nenadoma branje zgodb, opisov, gledanje filmov in posnetkov, ki te s pomočjo odličnih avtorjev popeljejo preko meja otipljivega in nekako pozabiš, da živiš s še kako materializiranimi stvarmi, ki so ti na voljo. Izgine jasna črta, ki je zarisana med pohištvom, ki se ga da ponesreči zadeti z mezincem na nogi in med staro in veliko zakonsko posteljo, na kateri ostarel ležiš s svojo dolgoletno ženo, osamljeno in v spominih na prehitro preživeto mladost, svet, ki vaju je prehitel, neznansko nevednost pri ukvarjanju z že odraslimi otroci, ki so našli pravo pot v tem divjem svetu. Želiš si tistega miru, za katero si predstavljaš, da jo prinese nabrana modrost, leta bičanja sončnih žarkov, nagubana koža, usta, sposobna nasmeškov v pravem trenutku, tolažilne besede v temi in skrbnega nasveta divji mladosti, ki jim pride naproti. Potem pride do prebliska, da je tak konec poti vedno mogoč, če le najdeš začetek. O tem pa ni ne duha ne sluha, ali pa vsaj ni označen s slepečimi reflektorji in neonskimi napisi, ki bi te že iz daljave opozarjali na potencialno zamujeno priložnost. Čiči, pa čaki.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=xEVHB8nq4aw[/youtube]
Trdna tla so bližje, kot si lahko vsakdo predstavlja. Najmanjša napaka, poškodba, nesreča, ali bolezen ti spremeni pogled iz upanja polnega na nekaj polnega ovir in žalosti. Žal se tega nihče ne zaveda in se raje ukvarja s problemi, ki so življenjskega pomena samo za tiste, ki jih povzročajo. Malenkosti, ki ti držijo glavo nad vodo. Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše, pa to.
Tudi obrambni zidovi imajo line, skozi katere se da poškiliti.

References

References
1 ali pa smo tisti, ki jim je to normalno shizofreniki..neki je
2 Lahko tudi Dunajskih dečkov.

27 comments

  1. Točno tko!
    Ni mi všeč, da so stvari včasih tko prsiljene .. pa tok je enih kompleksov, da nečesa ne smeš, čeprou bi hotu. Še hujš pa je, če zard drugih res mislš tko in nočeš. Ker so ti to vcepl.

  2. Jap, nekak povzel moje misli… :mrgreen:
    Kot si zapisu univerzalnega priročnika ni, zato je precej očitno, da si tisti “geniji” ki še znamo mislt s svojo glavo, lahko ustvarmo lastna pravila po katerih igramo igro in ne predstavlam si življenja kjer bi brez tistga mehurčka nagonsko lahko sledil čredi…

  3. Ja, smo ovce in smo hlapci …in smo taki, ki se temu upiramo. Ko si v glavi razčistiš, da boš najbolj zadovoljen če boš ustrezal sam sebi in ne drugim, potem življenje dobi smisel 🙂

  4. @zaria Vcepili, ali ne. Dobro je vsaj malo vedeti kaj delaš 🙂

    @Sakir Mojster selektivnega branja in povzemanja lastnih zaključkov. :mrgreen: Drugače pa je s tvojega vidika vse res. Fora je, da ti postavljaš mejo mehurčka… kar postavi vprašanje, kateri del sploh spada vanj.

    @maia Zate ne vem, mene nihče ne striže, beketam pa samo, kadar se smejem. Kar hočem reči je, da ne maram primerjave ljudi z ovcami, ker je že preveč kliše in ker je nerealna. Ovca, ki odkoraka iz črede kaj hitro postane malica za volkove. Prav tako vse druge čredne živali. Človek lahko preživi tudi na samem.

    @nmohoric Evo, ekskluzivno, samo zate.

  5. Ti si napisu zapis na podlagi svojih izkušenj in ga ponudu v interpretacijo. Sam sem ga razumel na podlagi svojih izkušenj in interpretacijo pokomenteru. :mrgreen:

    Tist del, ki je samo moj in ni na razstavi za javnost. 😎

  6. Dragi moj, mi skuzi, ker sem te malo zapostavljala :mrgreen: Enivej, v tem zapisu sem se še posebej vpiknila v tisto iskanje partnerja, ki gre meni osebno blazno na živce. Saj sem tudi že o tem pisala, problem je namreč v tem, da je to “obvezno in nujno za vsakogar” in se za to kup ljudi spušča v zveze brez ljubezni samo zato, da pač imajo nekoga. In v tem sprevrženem svetu ljudje itak ne vejo več, kaj vrednote sploh so in se posledično obremenjujejo s stvarmi, ki tega sploh niso vredne. Postali smo žrtev lastnega sistema. No, ne vsi, tako da keep the spirit 😉

  7. @Sakir Tko nekak deluje komunikacija, ja :mrgreen:

    @alameja Vsak trenutek brez tvojega komentarja je mineval kot predavanje iz kemije. Torej razvlečeno, dolgočasno in s samomorilnimi občutki.

    V kolikor me ne zapuščajo notranji diski sva nekaj podobnega res že dorekla. Tudi to, da lahko po tej tvoji teoriji celo življenje čakaš na svojega princa na belem pegazu (v mojem primeru princese na visokih petah, ki potrebuje prevoz), ta pa najbrž že živi mirno in čudovito družinsko življenje v vzhodni Indiji in se žal ne bo nikoli srečal s tabo. Kaj je potem rešitev? Rešitev je, da spoznaš nekoga, ki vsaj od daleč in na eno oko spominja na idealni opis in se naučiš jesti…. no. Raje ne bom nadaljeval te teorije, ker bom moral uporabiti neprimerne izraze.

    Je pa lepo vidt nekoga, ki ima vrednote. Že to je neki med samimi cepci. Aja. Pogovor o sistemu in njegovih žrtvah pa vse preveč spominja na mavričarje iz 70ih :mrgreen:

  8. Oprosti, nisem te želela izpostaviti tako travmatični izkušnji. Hotela sem ti dati samo priložnost, da me pogrešaš 😛 Pa dobro, ne me narobe razumet, jaz ne čakam na “popolnega moškega” ali “princa na belem konju” ali na kak podoben sprevržen mit, ki v resnici ne obstaja. Zadostoval bo že samo nekdo, ki ga bom imela rada in bom z njim zaradi tega, ne pa zaradi paranoičnih prepričanj, da bom celo življenje sama ali zaradi pritiska družbe, da morem v akcijo, ker bi se mogla poročit in met otroke. Vem, da mogoče zveni klišejsko, ampak tako je 😉 Če se že gremo mavričarje, potem pa ostani v cvetju 😛

  9. Ah, draga moja, kako bi ti le mogel zameriti. Tudi del s pogrešanjem ti je dobro uspel. Le težave imam s pogrešanjem tistega, ki ga sploh ne poznam :mrgreen:

    Torej, ti govoriš o razlogih, jaz pa o načinih. Ti povem mojo (trenutno) teorijo o razmerjih? Itak, da ti jo bom, ker nimaš izbire. Se pravi, vsak človek, ki ima vsaj malce razčiščene stvari v glavi je lahko v razmerju z vsakim človekom, ki ima vsaj malce razčiščene stvari v glavi. Razlika je samo v dedikaciji, ki sta jo oba pripravljena vložiti in v vzpodbudi, ki jo prejemata drug od drugega. Vse ostalo je navaden balast, izmišljen s strani vlade, ki nas poskuša zadržati v “ljubezenskih zapletih” medtem, ko nam poskušajo oprati možgane. (Zadnji del povedi je seveda v stilu ta zelenih in ne spada v utemeljitev moje misli) :mrgreen:

    Kar se pa tiče razlogov za zvezo… khm. Če bo kdo kdaj zašel v te neraziskane kraje z razumom in spiskom utemeljitev, zakaj je to dobro, ga bom prosil za ta spisek in ga objavim. Do takrat pa z gotovostjo trdim, da se to pač zgodi, ker te tisti moment piči in to narediš, ne da bi se sekiral(a) za mnenja drugih, mnenja svojih možganov ali mnenja vlade, ki nas zastruplja s tableti. (beri prejšnji oklepaj). Pomlad, pa to. Ali se mar motim?

  10. Dragi moj, kljub temu, da me ne poznaš, ti gre pogrešanje več kot odlično 😀 Mogoče se pa kdaj zaletiš v mene, kdo ve 😉

    S tvojo teorijo se načeloma strinjam, samo hipijevskih sloganov ne poznam več, da bi jo lahko zaključila s tem. Ampak po domače povedano je problem res v tem, da ljudje komplicirajo tam, kjer ni treba in si izmišljujejo nepotrebne probleme iz kdo ve kakih razlogov. To so pa samo paraziti v zvezah.
    Tvoji razlogi pa se niti ne razlikujejo tako močno od mojih 😉 Ti govoriš o trenutnih vzgibih, okej … Tudi to podpiram, zaničujem pa družbene pritiske in lastno nesigurnost.

  11. @Chemfusion Če mi daš dober razlog, da neham :mrgreen:

    @alamea Ah, draga moja, glede na moje mahedrajoče noge je zaletavanje v prihodnosti neizbežno, ali pa vsaj zelo verjetno.

    Tudi midva trenutno komplicirava tam, kjer je popolnoma nepotrebno. Me zanima, če se taki “paraziti,” kot jih imenuješ z leti in pametjo izničijo, ali pa se jim vsaj zmanjša število. Ciljam na odgovor “najbrž NE,” ker kdor se tepec rodi, tepec ostane :mrgreen:

    Strinjam se o uporabi pameti v najšibkejših trenutkih. Mi boš nekoč sporočila kolikšna je uspešnost 🙂

  12. Dragi moj, me veseli, da me čaka tako pestra prihodnost, ampak pri tem spusti vsaj kak bojni krik ali pa kaj podobnega, da bom vedela, da si ti :mrgreen: Pred tem mi pa lahko razložiš, kje točno komplicirava? Kar se pa tiče parazitov bom rekla samo tole: Kar je pijano, se strezni, kar je noro, pa noro ostane 😉

  13. A ja mogoče sem v trenutku navdušenja malo nerazločno napisala … To se nanaša na prejšnji komentar oz. na komentar pred tem … Ah, nevermind :mrgreen: Saj si pameten pa boš pogruntal, kaj sem hotela povedat 😛

  14. Draga moja, z veseljem vzamem v vednost, da moram ob vsaki podrti rdečelaski spustiti bojni krik. Kar se tiče pa tistega o kompliciranju pa je letelo na debato o nečemu abstraktnemu in nepotrebnemu. Cela tematika (vsaj meni), ne bo prišla prav še lep čas. Če sploh kdaj.

    Cenim neusmiljeno požrtvovalnost v bitki proti zlobnemu brskalniku. V zahvalo dobiš vrnjen komentar in zelenega smeška: :mrgreen: Za naslednjič te prosim, da se izražaš jasno, glasno in brez slovničnih napak, ker dva taka (slovnično nekompatibilna) že ne morava pisat na tako majhnem prostoru, kot je moj blog.
    Sicer pa prostorska stiska ni vedno slaba. 😛

  15. No ampak to zdaj ne pomeni, da moraš masovno podirat rdečelaske okrog tistih par blokov :mrgreen: No glej, jaz trenutno nimam nič pomembnega za počet (oz. vsaj da se mi ne … Preveč razumevajočega šefa imam), tako da imam ves čas na svetu (pa še prazniki so, muahahaha) za debato o nečem abstraktnem in nepotrebnem :mrgreen: Ker me res zanima, kako lahko kompliciram z bitjem, ki ga v resnici ne poznam, vem pa, da ne mara čelad in ima rad nemške ovčarje.

    Hvala za vrnjen komentar in zelenega smeška <3 En brskalnik me pač ne bo ločil od tebe! Sicer pa, kot si rekel, prostorska stiska v resnici sploh ni tako slaba, tako da mirno lahko brez slovnične izpopolnjenosti do konca svojih dni piševa na tem blogu. Go with the flow 😛

  16. @alamea Who are you to tell me what to do? :mrgreen: They’re going down!

    Mislim, da ti gre kompliciranje več kot odlično. Sicer se ne čudim, ker taka prvina obstaja v vseh pripadnicah lepše polovice naše populacije, vendar jo ti znaš prenesti na popolnoma nove ravni. Odlično!

    Prosim, pa še kdaj. Ideja o večnem mlatenju prazne slame se sliši mamljivo, čeprav sem prepričan, da blogosova rubrika “Zadnji komentarji” ne bo preveč srečna nad stalnim prikazovanjem slike nenavadne rdečelaske in majhnega, belega zajca. Ampak, koga briga, dej si duška :mrgreen:

    @Chemfusion Glede na to, da imava oba po dve sobi (vsak!) res ne razumem kaj hočeš povedati. Sploh v temu težkemu času, ko so nepremičnine tako nesramno drage…

  17. Da ne bo pomote… je na precej manjšo daljavo, ki se ji včasih reče tudi “bližina,” mnogo bolje, vendar se nekateri pač radi skrivajo za internetno anonimnostjo. Sicer pa itak velja rek, da pes, ki laja ne grize, tukaj pa je lajanja na zalogo. Trenutno sem v precej čudni fazi komunikaicje, tako da me ne štrafat za razlago tegale komentarja (ker še sam ne vem kaj mislim).

  18. Pa muci no, ne se jezit :mrgreen: To ni odziv v tvojem stilu na mal zafrkancije. Vem, da je hudo, ko te žre ta razdalja/bližina, ampak keep yourself together :mrgreen: Ne bom te “štrafala” (a vidiš, da znaš nemšk!), ti pa svetujem, da v prihodnosti trezen pišeš komentarje 😛

  19. Ne ti men muci! :mrgreen:

    Kot je že v navadi, te moram razočarat, če misliš, da imam kakršenkoli stil. Vedno povem samo, kar mislim. Včasih pač mislim traparije, vendar glede tega ne morem prav veliko postoriti. Torej tvoja hipoteza o kakšni toksiciranosti odpade kot gumb od tangic.

    Hvala za skrb, vendar se vedno dobro držim. Večinoma sicer za križ, ker imam rahel primanjkljaj dobrih maserk, na šihtu pa ne morem mimo matranja hrbtenice… Ja, jamram ker lahko!

    Hvala za tvoje opozorilo glede nemščine. Si že perem usta z milom, varekino in tolčem z glavo ob najbližjo steno. Hitlerjanščine pač ne bomo prenašali.

  20. Too late 😛 Če ti ne paše muci, lahko pa tudi vsako objavo končam z xoxo in podobnimi zadevami, ki se jih še morem domislit. Bova zrihtala, ni problema. To, da vedno poveš, kar misliš, je v redu, ti pa iz lastnih izkušenj povem, da se zna stvar včasih slabo končat, če razmišljaš o malo drugačnih stvareh in iz neznanih razlogov to deliš s svojo okolico :mrgreen: Drugače pa vidiš, spet maš iztočnico za nov zapis, kjer lahko pojamraš … ker lahko 😛 Pa ne pretiravat z varekino 😉

  21. Glede na špartansko izbiro in ker ti hočem, draga moja, prihraniti mučenje domišljije s takimi nekoristnimi okraski bi raje videl, če ostaneva pri “muci.”

    Jezik je treba jemati, kot da se bo obrabil, pa bo vse kul. Seveda samo pri govorjenju, da ne bo pomote.

    Lepo se mej, xoxo

Dodaj odgovor za alamea Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja