Tok misli…em… #7

Pa saj ne potrebuješ motiva ali teme, da nekaj napišeš. Mislim, spet sem v tistih občutkih, ko nekaj rine iz mene, pa to ni izloček nikakršne sorte…. em…. pravzaprav je. Moment…
[nekaj minut pozneje]
…Khm, torej. Precepcija. Vse je v njej. Način, kako vidimo stvari je popolnoma subjektiven in odvisen od počutja, osebnosti in karakterja. [1]Vem, da sta to sopomenki. Pa kaj. Če recimo, res recimo, opazuješ ljubkega majhnega hrčka in se ti zdi neizmerno srčkan, njemu žal tvoja kosmata faca, preklaste okončine in bebav pogled najbrž zdi vse drugo kot višek dizajnerskih sposobnosti. Kar hočem reči je, da je dobro včasih obuti tudi kakšne druge čevlje kot svoje. [2]Če le ne zaudarjajo kot prepotena…prepoteni…meh… prepoteni čevlji.
Občasno bi mi prišlo prav, da bi znal iskati kakšne neverjetne, predvsem pa razumljive komparacije. Občasno bi mi prišlo prav, da bi bila ta sposobnost kaj več kot občasna. Dobra primera je kot gol iz polovice igrišča, zabijanje mimo obrambe, zadetek v sredino tarče, ali pa kar odlična ocena v šoli. Težko je namreč komunicirati med povprečnimi, če ti veselje predstavlja sedmi krog teka po tekaški progi, šestnajsti kilometer kolesarske ture, če ne že tisti trenutek, ko med guganjem skoraj padeš s stola, ampak se ujameš. Težko.
Minil je čas izvirnosti. Vse, kar je bilo za povedati, je bilo povedano. Besede so bile uporabljene, obrabljene, izrabljene. Fraze in frazemi naj bi predstavljali barvitost nekega jezika, njegovo uporabnost in namembnost. Žal se zdijo tako daleč od tega. Zavirajo tisti čut med ljudmi, ki lahko barvito opisuje videno, slišano in čuteno, naredi jih tope, lene, nepoudarjene. Nam je pa zato lažje.
Sem 8000 milj pod morjem. Računalnik me ovira, da ne morem priti do dvajset tisoč. Jules Verne je bil neverjeten pisatelj, nas pa so celo osnovno in srednjo šolo pitali s Franckami, Hlapci, v Plašč oblečenimi uradniki, morbidnimi Samorastniki, brutalno Salomo,  raznimi Pohujšanji v različnih dolinah, Kaznimi za Zločine in nenazadnje z nekim francoskim pričevalcem, katerega bistvene dele zgodbe lahko zaobjameš šele z mikroskopom in drobno pinceto. V četrto ali peto me poleg postelje čakajo tudi Bobri. Lojze Kovačič bi si lahko pri Jalnu sposodil kakšno idejo za poživitev tistih njegovih Prišlekov. Ne vsebinsko, dovolj bi bilo že slogovno. Fuj, fuj, fuj.
Nekako imam občutek, da pri teh miselnih tokovih vedno zaidem v isto smer in ponavljam iste ideje. Najbrž to drži, ker te zapise vedno pišem v podobni situaciji. Zunaj sveti (skoraj) polna luna, [3]na strani hiše, kjer je moje okno cele dneve [4]ne dobesedno berem knjige in nimam drugega dela ob tej pozni uri.
Tišina in mir sta podcenjena. Tisto vsakodnevno pehanje po opravkih, visenje pred televizijo, poslušanje glasbe, mestnega brenčanja avtomobilov, prdenja skuterjev in koles z motorji, [5]frčotov vpitja pijancev, kar nikogar ne zmoti. Ko enkrat v večeru sediš na stolu pred hišo in z zaprtimi očmi skušaš prešteti najbližje čričke medtem, ko te ovira samo petje osmih različnih večernih ptic v okolici, naslednji dan pa planeš med vrvež mestnega življenja, se zaveš koliko napora možganski polobli vlagata, da te obdržita pri zdravi pameti. Ko bi se meščani le več kot enkrat na leto na dopustu v morskih krajih zavedali, koliko več zvezd je dejansko na nebu, koliko temne snovi je v vesolju, koliko zvokov zamudijo pri njihovem prevelikem številu… Bi bilo kaj? Kdo bi vedel. Mogoče manj stresa, pritiska. Pa tako malo je potrebno…

References

References
1 Vem, da sta to sopomenki. Pa kaj.
2 Če le ne zaudarjajo kot prepotena…prepoteni…meh… prepoteni čevlji.
3 na strani hiše, kjer je moje okno
4 ne dobesedno
5 frčotov

5 comments

  1. Slovenska literatura je zanimiva, samo moreš se vživet v povprečnga slovenclna, da jo razumeš.
    Drgač je pa očitno, da bi bil cajt, da stopš na naslednjo stopničko, očitno si se zbudu iz Matrice. :mrgreen:

  2. @m Tole mora imeti povezavo s chemtraili in geoinžinirigom!
    @Sakir Sem povprečen slovenceln, slovenec in Slovenec, tako da razumem recimo Sivca, Finžgarja, Novaka, Gradišnika, Jalna, Vidmarjevo in mnoge druge dobre SLOVENSKE pisatelje. Tako, da napaka najbrž ni v temu :mrgreen: Pa ej, bolj se vračam v matrico. To kar se vidi so zadnji vzdihljaji tistega vzvišenega alter-ega. Pa to 🙂

Dodaj odgovor za Sakir Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja