Vsako tele študent ima vsaj eno predavanje, ki je muka samo po sebi. Včasih zaradi snovi, predmeta, fakultete, predavatelja, predavalnice…. Včasih pa celo zaradi ravno kombinacije vsega tega. Nekatera od teh predavanj so zaradi super izjemnega in nadvse navdušujočega bolonjskega sistema obvezna. Nepreklicno.
Tukaj je seznam stvari, ki sem jih počel med tremi polnimi urami (od treh do 6h, s petimi minutami odmora nekje vmes) v predavalnici. Profesor, ki nam podaja neko snov, ki je trdno povezana z galebjimi ritmi ima to čudovito lastnost, da v prvih nekaj sekundah, ko začne predavanje, prepodi mojo pozornost iz stavbe. Tam potem ubožica čaka do konca, s pestmi tolče po oknu in vpije, naj se ji pridružim. [1]pozornost, ne profesor
- preveril mejl na telefonu (večkrat)
- preveril vse bloge pod zaznamki na telefonu (večkrat)
- preveril mejl na telefonu (večkrat)
- komentiral po blogosu (večkrat)
- v brado si brundal melodijo “i like to move it move it”
- s steklenim pogledom gledal v različne dele predavalnice
- s steklenim pogledom gledal profesorja
- buljil v profesorja brez mežikanja in čakal, da on popusti pogled [2]seveda sem zmagal
- prebral zgodbo, ki jo je sošolec napisal na dva lista papirja in vmes na profesorjevo vprašanje “a ste vi sam spal v srednji šoli?” odgovoril z glasnim “JA!”
- vzel računalnik iz torbe in preveril, če je mogoče čudežno ujel kak wireless signal [3]ni
- pospravil računalnik nazaj v torbo, ko me je prijelo, da bi si kar naglas predvajal kak film
- na mobitelu preveril fejstglup [4]facebook, op.a. in se smejal skupini “tok te bom useku, da se ti bo status na fbju spremenu”
- štel, kolikokrat profesor izgovori besedo “ne” in se kmalu naveličal, ker z njo zaključi prav vsako poved, ne
- narisal vse avtomobilske značke, ki jih znam izrisati iz glave
- ker so bile tri značke premalo sem vzel telefon in pogooglal več značk in jih narisal
- s sošolcem pisal zgodbo, kjer je vsak napisal po eno besedo
- v peti vrstici sredi povedi zaključil zgodbo s “šta ima bre?”
- s psihopatskim pogledom, skrivljeno postavo in rokami v žepih buljil v sošolce in čakal, da kateremu postane nelagodno [5]v vzorcu štirih so nasedli samo štirje
- pisal depresivne velike črke A eno čez drugo na prazen list, dokler ni bil skoraj črn
- preštel kolege, ki spremljajo profesorjevo govorjenje [6]dobil nič, s številko: 0
- glasno dokončeval predavateljeve povedi [7]večinoma z napačnimi besedami
- na koncu ure večkrat v minuti ponovil stavek:”konc je!” ker ni hotel končati z govorjenjem
- vstal in pred vsemi odšel iz predavalnice, profesorju pa namenil glasen “nasvinjenje!” [8]Pozdrav, ki ga po koncu uporabljam že od srednje šole. Vedno vžge.
Vidim, da imamo študentje v bolonjskem sistemu, enake rituale med predavanji, tudi sam naredim isto večkrat… Dokaj žalostno mar ne…
Pa LP 😉
hahaha xD umrla ^^
js takrt sms-e pišm pa upam, da se na drugi strani tut dolgočasijo, da bojo odpisal. 😀
Haha :)) Ampak pazi to: Meni je bilo na nekaterih predavanjih tako dolgčas, da nisem reševala križank, ampak sem jih začela sestavljat! 😀
Lp, Urška
O, Urška overflow 😀
@nmohoric Žalostno je preblag izraz. Tako pač je, če te učijo andragogi, ki imajo večinoma samo veselje do učenja, znanja pa bolj malo. LP
@Urška Oprosti, ker sem te ubil. In, je ponavadi kaj uspeha? ^^
@Urška Vse, da se zaposliš in ura potuje hitreje. Razumem. Boring takes you to a whole new level (vidim, da imaš rada angleščino ^^)
Hvala za dozo prepotrebnega smeha po neprespani noči 🙂
@m Dolgčas ni smešen.
Haha, ful dobro napisano. Sploh ker vem kako je.
Jaz imam navado na nezanimivih predavanjih malo zadremat. 😀
@Chemfusion Posledica takih nepremišljenih dejanj je ponavadi obraz poln odtisov rokava, torbe ali zvezka ^^