Tok misli #4

Če to bereš, ker ti je dolgčas, odidi.
Obstaja med občutkom pomanjkanja nečesa neznanega in željo po neotipljivem še kakšno čustvo? Nekje tam sem.
Pravijo, da se je človeška civilizacija ves čas ukvarjala z enakimi problemi. Že stari Grki so bojda imeli zadeto, pijano mladino, ki je bila lena in razvajena. Najbrž so imeli iste težave s šolanjem, uspehi, pravim mestom v družbi in ostalimi navideznimi ovirami, ki smo si jih v bistvu naredili sami. ^[1]Z “mi” mislim našo prečudovito človeško raso. S “človeško raso” mislim družbo. Z “družbo” mislim tok zgodovine.
Zakaj potem vse izgleda tako težko? Zakaj te realnost zmeraj butne po čisto vseh čutilih in noče stran? Po tolikih letih in toliko preživetih življenjih miljonov ljudi na svetu bi moral nekje obstajati univerzalni priročnik izogibanja problemom. Zakaj se motim?
Retorična vprašanja, ki to niso. Obvisijo v zraku, vsi pa mislijo, da so že odgovorjena.
Bloganje. Za ljudi, ki hočejo ^[2]morajo dati košček sebe glodati drugim. Malce večji košček kot z objavico na FB ^[3]“je ravno prišel iz stranišča. Močno odsvetujem iti tja notri nadaljnje pol ure.” in malce manjši od biografije. Ampak je vsaj izbirno. Vsak, ki “v živo” potisne svoj blog v obtok, s klikom na gumb “Objavi,” se prostovoljno strinja, da ga ljudje lahko raztrgajo kot volkovi. ^[4]Sam se tega rešim z objavljanjem ekspresionistično usmerjenih objav z izbrano dolgočasnim jezikom, ki onemogoča branje. ^[5]V bistvu, kdor je prišel do tukaj presega rekord iz leta 2009, s strani upokojenke Rozalije K., ki je prebrala 14 vrstic zgodbice o malem belem zajčku. In to kot lačne, vojeouristične zveri, ki se napajajo s krvjo prepojenih blogov nedosegljivega živlenja. ^[6]To je hec, a prov?
Mislim na študij, na vse učenje, ki me še čaka. Pa saj bo šlo. Kvečjemu si želim, da bi nekaj “ta pametnega” genetskega materiala pred leti padlo tudi name. Samo zaradi boljšega občutka, da si vsaj malce izven povprečja.
Povrečje? Normalnost. Urška o temu ve marsikaj, ima čisto svoj sistem deljenja ljudi na izstopajoče in neizstopajoče. Se mi dopade. ^[7]Sistem. Urška se mi ne sme. Drugače pa kot pravi ta slika. “Normalen” človek je samo mit. Nikogar ne moremo uvrstiti pod to značko, ker ima vsak toliko posebnosti. Te pa so privilegij naše rase, vrste ali kako bi se temu reklo. Mislim, vsak pozna normalnega konja, normalnega psa, normalno drevo, rožo, hišo… Še celo normalno veverico je že marsikdo videl. Kaj pa normalnega človeka? ^[8]Ok pa normalno pipo pod tušem? Ta tudi ne obstaja. Prevroča-premrzla-premalo odprta-preveč odprta-razpada-pušča-piska… Resno, kdo dela te stvari? Težko najdemo nekoga, o katerega lastnostih ne bi mogli reči prav ničesar in se nam pri njemu ne vtisne v spomin prav nobena posebnost.
Res pa je, da vsak zase prav zagotovo misli, da ni normalen.
Pa kamilični čaj z medom je zakon. ^[9]Ne, ne zakon kot v zvezi s politiko ali zakonsko zvezo. Tisti drug. Bolj >normalen<.