Velikanski smetarski tovornjak je prilebdel mimo in pustil za seboj grd vonj po predelanem ogljikovem dioksidu. Mali beli zajček je še enkrat preveril, če ima vse kosti v telesu cele in površno stepel prah s sebe. Pljunil je na tla, posledično pa je njegov pljunek pristal na tleh. Jezen je bil.
Jezen na tiste čudne vrtince, ki ga stalno vlečejo iz enega v drugi svet, jezen na tisto staro coprnico, ki mu je skoraj odbrusila ušesa s prazno steklenico, bes ga je preveval, ko se je spomnil na vse izgubljene športne stave, podrte peščene gradove, sončne opekline, pohojene čigumije in iztrebke, komercialno glasbo, kisle mandarine, spomnil se je na vsak trenutek, ko je v temi z mezincem zadel v pohištvo, na vsak trenutek, ko je pri dobri vidljivosti z mezincem zadel v pohištvo, prevelike tablete, dneve s prenizkim krvnim pritiskom, dneve s prevelikim krvnim pritiskom, polno luno, mrzlo vodo, slabe podaje, grde padce, podivjane lisice, pakirne kazni, izgubljene prepire, razkuhane makarone, počene gume, padce na trtico, zvonenje budilke, tečne šefe, preglasne sosede…. še posebej pa ga je pogrel pogled na tisti prazen koš za smeti. Z vso jezo se je zaletel v njega, da je odletel do avtomobila. Oglasil se je alarm.
Iz hiše je pritekel moški, srednjih let, v usnjeni obleki in z električno pištolo v rokah. Ravno je še ujel beli repek, ki je izginil za vogalom hiše. Vrnil se je notri in obrazu na velikemu prozornemu zaslonu rekel:”Samo zajec je bil. Majhen in bel.”
Obraz se je zganil in ga vprašal:”Kam je pa šel?” Mož se je popraskal po glavi in se zamislil:”Ne vem, sanja se mi ne.”
Kam gre mali beli zajček?
pa kaj folk si nima kaj začet da tratijo čas z pisanjem takšnih abotnih neumnosti- lopate pa krampe v roke pa jih nagnat v kak kamnolom malce razbijat da ne bodo z svojimi bruh-pisarijami poneumljale še nas ostale ki smo kolk tolk še mentalno v mejah normale…mislim ej….
vrhunka! 🙂
CO2 nima vonja.
Eeehmmm,… What’s up doc?
Pssstt. Iam hunting a rabbit.
LP,
Igor
@janes Posodiš lopato? (:
@igo Kaj točno si mislil z CO2?
CO2 je ogljikov dioksid, omenjen v prvem stavku.
Tudi CO (ogljikov monoksid), CH4 (metan), C2H6 (etan), C3H8 ( butan), C4H10 (propan), … in še marsikateri plin so brez vonja, čeprav splošno izobraženi ljudje (brez usmerjene izobrazbe v kemiji) mislijo, da smrdijo.
Skratka, ZF zgodba pade na celi črti že zaradi prvega stavka. Smetarski avto, pardon, smetarska lebdeča plovila vendar ne smrdijo po CO2 in tudi v prihodnosti nikoli ne bodo. Morda pa je to ravno zato ZF zgodba, ker se predmetom pripisuje lastnosti, ki jih nikoli ne bodo imeli, oziroma povsem presegajo meje trenutno dosegljivega znanja in domišljije.
Kajti lebdenje je s trenutno dosegljivim znanjem (ok, pustimo zaenkrat, da je za to potrebna precejšnja energija z vsemi omejitvami njenega skladiščenja vred) rutinska stvar za avto in sploh ni stvar ZF.
LP,
Igor
@igo Ti povem eno malenkost?
To zgoraj je tretji del izmišljene PRAVLJICE, ki je polna internih šal (kot sem napisal v prejšnjem nadaljevanu). Hvala sicer za kemijski podatek, vendar je zame popolnoma neuporaben.
You people missed the point (:
Hoj. Zgodba postaja vse bolj zanimiva. Pričakujem nadaljevanje… Papa.
Ok, nisem vedel za prejšnje dele zgodbe in povsem sem zgrešil bistvo.
Ampak izmišljotine morajo temeljiti na popolnoma preverljivih dejstvih, ravno v tem je čar. Lebdeč smetarski avto je povsem običajno plovilo v ZF zgodbah, smrdeč CO2 pa ne.
LP,
Igor
@igo
Če ti tako rečeš 😀
Btw: glej novo objavo (Kam gre mali beli zajček -for igo) 😉